| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POLICIJSKO PRIDRŽANJE - UKREP ZA PREPREČITEV UNIČENJA DOKAZOV V POSTOPKU HIŠNE PREISKAVE
Aljoša Jaklin, 2010, diplomsko delo

Opis: Človekove pravice in temeljne svoboščine so izredno pomembna dobrina sodobne družbe, zato so zapisane v Ustavi kot najvišjem pravnem aktu države. Tudi Republika Slovenija zagotavlja visoko zaščito človekovih pravic v postopkih represivnih organov. Tako so v Ustavi Republike Slovenije zajete tudi podrobne določbe o pravici do osebne svobode in nedotakljivosti stanovanja, ki jih zakonodaja samo še razčlenjuje in natančneje določa. Policija, kot represivni organ, mora osebam v postopkih odvzema prostosti, kot tudi v postopku hišne preiskave, zagotavljati pravice, ki jim jih nalaga zakonodaja. Prav tako se mora Policija držati zakonodajnih pravil, ki so v teh dveh postopkih natančno določeni. Namen diplomske naloge je predstavitev glavnih značilnosti, ki so povezane z institutom pridržanja in hišne preiskave. Predstavljena je pravna ureditev v Republiki Sloveniji, ki opredeljuje instituta pridržanja in hišne preiskave na nivoju zakona in podzakonskih predpisov. Prav tako so predstavljene pravice oseb, ki jim je odvzeta prostost, kot tudi pravice preiskovanih oseb, zoper katere se izvaja hišna preiskava, na nivoju zakona, kot so vročitev odredbe, seznanitev s pravico do odvetnika, poziv k prostovoljni izročitvi predmetov, prisotnost procesnih subjektov ter pisanje in izročitev zapisnika o hišni preiskavi. Tako imenovana Miranda se nanaša na osumljence kaznivih dejanj, ki jim je odvzeta prostost. V slovenskih pozitivno-pravnih predpisih je ta zahteva izrecno zapisana, kar pomeni, da je potrebno pred vsakršnim odvzemom prostosti oziroma pridržanjem osebo o razlogih za odvzem prostosti tudi poučiti. Da lahko policija osebi odvzame prostost, pa mora imeti utemeljen razlog za sum, da je le-ta storila konkretno kaznivo dejanje. Utemeljeni razlog za sum pa je pravni standard, ki je potreben za odreditev hišne preiskave, pri kateri pa ima oseba, zoper katero se izvaja hišna preiskava, pravice, podobne pravicam iz Mirande. Vse izjave pridržanih oseb, kakor tudi dejanja policije, ki niso izvedena v skladu z zahtevami, so tako na sodišču neuporabna ter se izločijo kot nedovoljeni ali nezakoniti dokazi.
Ključne besede: osebna svoboda, odvzem prostosti, policijska pooblastila, policijski postopki, policijsko prijetje, pridržanje, nedotakljivost stanovanja, hišna preiskava, uničenje dokazov, koluzijska nevarnost
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 3402; Prenosov: 584
.pdf Celotno besedilo (389,69 KB)

2.
MED TEHNIKO IN OKOLJEM V VOJNI LITERATURI ANDREJA ČEBOKLIJA
Tadeja Krajcar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vplive vojne na okolje in živali v literarnem opusu Andreja Čeboklija. Okolje smo ločili na naravno in urbano, med živalmi smo izpostavili konja, vola, krta, psa, vrana in lisico. Vpliv vojne se kaže predvsem v tehnologiji, ki jo je ustvarila in uporabila koristoljubna človeška roka. Naš namen je bil v literarnem opusu Andreja Čeboklija poiskati izseke, iz katerih so razvidne tedanje vojne razmere, ki so posledica tehnološkega razvoja. Zanimalo nas je, ali, zakaj in kako so vplivale na okolje in živali. Ugotovili smo, da človek ni bil zmožen dohajati tehnološkega razvoja in je zato zaradi pretirane rabe ter lastne koristoljubnosti negativno vplival na okolje in živali. Vpliv na urbano okolje se kaže v poškodbah in rušenju stavb, na naravo v onesnaževanju in uničevanju pridelkov ter površin, na živali v izkoriščanju, trpinčenju in ubijanju. Vzrok človekovega poseganja v prostor rastlin in živali so vojne razmere, ki so botrovale razvoju smrtonosnega orožja, katerega posledice so vidne še dandanes. Zanimalo nas je, kje in kako je opisan vpliv v literarnem opusu Andreja Čeboklija. Ugotovili smo, da je vplive vojne odlično ubesedil tako v dnevniških zapisih kot tudi kratki prozi, najmanj pa v poeziji. Narave v ekspresionističnem duhu ni posnemal, jo je pa preoblikoval. Tako narava kot žival nosita simbolni pomen, ki je v diplomskem delu tudi podrobneje opisan. Večinoma sta se narava in žival izkazali za boljši od človeka, opazili smo tudi primere, ko se skozi naravo kažejo človekovi občutki, ki so skladni z njo. Žival predstavlja človeku sopotnico — včasih ostane edino živeče v vojnih razmerah, ki nudi oporo in pomoč. Narava sočustvuje s človekom. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo, metode klasifikacije, analize in sinteze, abstrakcije in konkretizacije, generalizacije in specializacije.
Ključne besede: Vojna, orožje, urbano okolje, naravno okolje, živali, uničenje.
Objavljeno: 09.07.2013; Ogledov: 1166; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (766,31 KB)

3.
Vrnitev ali razgradnja zalog in opreme v oboroženih silah
Damjan Kolar, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Vojaške sile so izvajale povratno logistiko že od začetka prvih bojev. Izvajanje povratnih logističnih procesov ni nov koncept. Organizacije so izvajale učinkovite povratne logistične procese, ne da bi imeli uradno ime za njihovo delovanje. Ta diplomska naloga se osredotoča na povratno logistiko v vojaških silah. Definirali bomo kaj je povratna logistika in opisali kakšna je razlika med gospodarsko in vojaško povratno logistiko. Raziskali bomo njen razvoj, značilnosti in pomen skozi štiri večje vojaške konflikte, ki so jih bojevale vojaške sile Združenih držav Amerike (ZDA). V nadaljevanju bomo opisali trenutno izvajanje povratne logistike v Afganistanu s strani vojske ZDA in težave, s katerim se spopadajo. Naredili bomo kritično analizo stanja in predstavili rešitve za učinkovito izvajanje povratne logistike.
Ključne besede: Povratna logistika, izločitev, odprodaja, uničenje.
Objavljeno: 23.01.2015; Ogledov: 701; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (606,09 KB)

4.
ANALIZA SODNE PRAKSE KAZNIVIH DEJANJ ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE V SLOVENIJI
Katja Andrinek, 2015, diplomsko delo

Opis: Varstvo okolja je vse bolj popularna in pereča tema v medijih, politiki in civilni družbi. Mnogi bi se strinjali s trditvijo, da imajo Slovenci danes mnogo bolj okrepljeno ekocentrično zavest kot pred leti. Pa vendar, koliko Slovencev, po sprehodu v gozdu, ko naleti na divje odlagališče, poda ovadbo kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja? Koliko Slovencev, ki gredo vsak dan mimo sosedovega psa, za katerega vedo, da je skoraj vse življenje pripet na verigi in več dni brez pitne vode, poda ovadbo kaznivega dejanja mučenja živali? Takih Slovencev je malo. In to potrjujejo statistike o številu podanih ovadb kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine. V primerjavi z ovadbami vseh kaznivih dejanj, je letno tovrstnih ovadb podanih le okoli 0,5 odstotka. Analiza kaže, da je dejanske kriminalitete mnogo več, torej je problem v zatiskanju oči očividcev, ki se ne odločijo za prijavo. Pa vendar v okoljski kriminaliteti vendar le ni vse tako črno. Namreč, ko je enkrat ovadba podana, obstaja velika verjetnost, da bo dobila sodni epilog. Statistika vloženih obtožb kaže, da so državni tožilci v predkazenskem postopku uspešni, saj dobro polovico primerov ovadb privedejo do vložitve obtožbe. Tudi v nadaljnjem, sodnem postopku se iz odstotka obsodb v primerjavi z obtožbami, kaže njihova učinkovitost, saj ta, po letu 2010, presega 60 odstotkov in še vedno raste. Državni tožilci kažejo svojo aktivnost tudi v vlaganju pritožb, saj statistika kaže, da se pritožijo ob skoraj vsaki oprostilni sodbi. Za visoko število obsodilnih sodb pa niso zaslužni le tožilci, ampak tudi sodstvo, saj je slednje tisto, ki na koncu odloči, ali bo sodba obsodilna ali zavrnilna. Iz izdajanja vse več obsodilnih sodb, z vse večjimi kaznimi, ki zadnja leta niso le denarne, ampak tudi zaporne, je mogoče sodstvu priznati vse večjo kritičnost do okoljske kriminalitete. Poleg ovaditeljev, državnih tožilcev in sodstva, pa imajo svojo vlogo tudi mediji, ki s šokantno predstavitvijo tovrstnih kaznivih dejanj, dosežejo ogorčenje splošne javnosti, in imajo tako funkcijo zastraševanja in s tem prevencijski učinek za potencialne storilce. Sklepna ugotovitev je torej, da državni tožilci in sodstvo delajo dobro. Morda bi lahko bili še bolj učinkoviti ob ustreznejši zakonodaji, saj je obstoječi, mogoče očitati pretirano blanketnost kazenskopravnih norm, težko določljivo terminologijo ter razdrobljenost in številčnost zakonskih in podzakonskih okoljevarstvenih določb. Iz uvodnih vprašanj, je mogoče razbrati namig na največji problem okoljske kriminalitete, to je podajanje ovadb. S še večjo angažiranostjo in ozaveščanjem slovenske javnosti je potrebno doseči tako stopnjo ekocentrične zavesti Slovencev, da ovadba okoljske kriminalitete ne bo več vprašanje, ampak pravilo.
Ključne besede: kazenskopravno varstvo okolja, kazniva dejanja zoper okolje, ekocentrizem, obremenjevanje in uničevanje okolja, onesnaženje morja in voda s plovili, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi, onesnaženje pitne vode, onesnaženje živil ali krme, protipravno zavzetje nepremičnine, uničenje nasadov s škodljivo snovjo, uničevanje gozdov, mučenje živali, nezakonit lov, nezakoniti ribolov, nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami, prenašanje kužnih bolezni pri živalih in rastlinah, izdelovanje škodljivih zdravil za zdravljenje živali, nevestna veterinarska pomoč
Objavljeno: 16.07.2015; Ogledov: 1263; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (910,07 KB)

5.
Hramba gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi
Thomas Robnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu avtor obravnava hrambo gradiva, ki je bilo pridobljeno z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, z vidika pristojnosti organov za hrambo in njenimi roki. Celovito je zavzeta ureditev hrambe gradiva od njegove pridobitve, prenosa gradiva med organi do uničenja le-tega. Uvodoma je predstavljen institut prikritih preiskovalnih ukrepov, pogoji za njihovo uporabo in izvajanje. Hramba gradiva je v jedru razdeljena na fazo hrambe v času izvajanja ukrepov in fazo hrambe po končanju izvajanja ukrepov. V prvi fazi gradivo hrani policija dokler izvaja posamezni ukrep. Gradivo nato policija preda državnemu tožilcu, ki ga lahko brez lastne aktivnosti hrani največ dve leti. Pri tem so obravnavana vprašanja, ki so povezana s tožilčevo aktivnostjo. Originalno gradivo pride na koncu v posest sodišča. Po prvem odstavku 154. člena ZKP sodišče hrani gradivo dokler se hrani kazenski spis. Analizirana je odločba Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je ta določba zaradi nedoločenosti namena uporabe osebnih podatkov v ZKP ustavno neskladna. Nadalje je predstavljena odločba Ustavnega sodišča, ki je zaradi neskladnosti ureditve z varstvom osebnih podatkov, razveljavilo poglavje ZEKom-1 o obvezni hrambi prometnih podatkov. Odločitev prinaša obsežne spremembe pridobivanja prometnih podatkov. Poleg tega so v noveli ZKP na področju prikritih preiskovalnih ukrepov predvidene korenite spremembe in dopolnitve. Avtor z delom pripomore k razumevanju zapletene ureditve hrambe gradiva, ki je bilo pridobljeno s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Iz sklepnih misli je razvidno, da določena problematika ostaja odprta, kljub temu pa diplomsko delo daje iztočnico za bodoče razprave.
Ključne besede: prikriti preiskovalni ukrepi, gradivo, hramba gradiva, roki hrambe, uničenje gradiva
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 440; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (507,50 KB)

6.
Kazenskopravno varstvo pred poškodovanjem in uničenjem nepremičnine
Staša Vah, 2018, diplomsko delo

Opis: Uvodna poglavja diplomskega dela opredeljujejo osnovne pojme stvarnega prava, ki predstavljajo objekt kazenskopravnega varstva v okviru obravnavanih kaznivih dejanj. Najprej je podana stvarnopravna definicija pojma nepremičnina, ki ji kazensko pravo nudi svoje varstvo pred poškodovanjem in uničenjem. Po naravi stvari nepremičnine predstavljajo zemljišča in vse, kar je z njimi organsko in trajno spojeno na način, da premik z enega na drugo mesto ni možen ali pa je možen le z bistvenim posegom v njeno substanco. Sledi predstavitev dogmatike splošnega pojma kaznivega dejanja, ki je temeljno izhodišče za razumevanje analiziranih kaznivih dejanj. Kazenskopravno varstvo pred poškodovanjem in uničenjem nepremičnine je predmet te diplomske naloge, pri čemer med kazniva dejanja, ki imajo za posledico poškodovanje ali uničenje nepremičnine, uvrščamo: kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1, kaznivo dejanje požiga po 222. členu KZ-1 ter kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote po 219. členu KZ-1. Analizirana kazniva dejanja sistematično uvrščamo v posebni del kazenskega zakonika z naslovom Kazniva dejanja zoper premoženje. Torej je kazenskopravna dobrina, v okviru katere varujemo tudi nepremičnine, premoženje. Kazenskopravno normo vsakega posameznega kaznivega dejanja sem podrobno analizirala z vidika objekta varstva, izvršitvenega ravnanja, storilca, protipravnosti in krivde. Po pregledu sodne prakse v zvezi z analiziranimi kaznivimi dejanji sem ugotovila, da je ni veliko, predvsem pa izpostavlja problematiko razumevanja objektov varstva pri kaznivemu dejanju požiga po 222. členu KZ-1, ki je specialnejše v primerjavi s kaznivim dejanjem poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1. Prav tako je kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega, naravnega pomena ali naravne vrednote po 219. členu KZ-1 specialnejše v primerjavi s kaznivim dejanjem poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1, pri čemer pa sodne prakse, ki bi utemeljevala uporabo 219. člena KZ-1, skoraj ni. Glavni del diplomskega dela zajema teoretično analizo kaznivih dejanj, ki imajo za posledico poškodovanje in uničenje nepremičnine, prav tako sem se dotaknila nekaterih institutov splošnega dela kazenskega prava, kot so ravnanje, bit inkriminacije, protipravnost, krivda, poskus in instituta hujše posledice, pri čemer pa instituta hujše posledice zakonodajalec ne uporablja v zvezi z analiziranimi kaznivimi dejanji.
Ključne besede: kazensko pravo, kaznivo dejanje, nepremičnina, stvar, objekt, hujša posledica, požig, poškodovanje, uničenje, sodna praksa
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 758; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (510,03 KB)

7.
Posledice terorističnega napada - študija primera 11. september
Vesna Marguč, 2019, diplomsko delo

Opis: 11. septembra je prišlo do terorističnega napada v ZDA, ki ni povzročil samo trenutnih človeških in materialnih izgub, ampak tudi dolgotrajne posledice na političnem, varnostnem, ekonomskem, zdravstvenem in socialnem področju. Varnostne posledice se najprej odražajo v vojni proti terorizmu, ki so jo ZDA sprožile že nekaj dni po napadu. Povečal se je izgon in izseljevanje vseh sumljivih tujcev, ki so živeli v ZDA. Poostril se je nadzor in proces varnostnih pregledov na letališčih, železniških postajah in javnih zgradbah. Opazne so bile tudi varnostne spremembe nad nadzorom Američanov, s poseganjem v njihove osnovne pravice. Ekonomske posledice so bile ogromne, ki so odražajo v 32 milijonov ameriških dolarjev vsako uro porabljenih za bojevanja v vojnah na terorizem. Islamsko ekstremistično skupino Al-Kaida je napad stal približno 450.000 ameriških dolarjev, po besedah The New York Times pa naj bi ZDA za preprečitev posledic in samega maščevanja porabila kar 3,3 trilijone ameriških dolarjev. 123 milijard dolarjev naj bi izgubili že samo zaradi zaprtja borze le za štiri delovne dni. Narastla je tudi cena goriv, olja in nafte. Takojšnje zdravstvene posledice se odražajo kot: smrtne žrtve, poškodbe, opekline in dihalna obolenja (kihanje, kašljanje, zaprtje nosu). Dolgotrajne so postale opazne šele čez pet in več let. Te so: rak na dihalnih poteh, dojkah in ščitnici, ter migrene. Najpogostejša mentalna obolenja, tako takojšnja kot dolgotrajna, pa so posttravmatska stresna motnja, depresija, tesnoba, bipolarna motnja, agorafobija, strah pred množico itd. Povečala se je zloraba drog in alkohola, a samomorilnost je upadla. Socialne posledice smo definirali, kot izguba ljubljene osebe, sodelavca, izguba službe in/ali materialne lastnine, zato se je posledično zmanjšalo življenjsko zadovoljstvo in življenjska doba ljudi, povečala revščina in verovanje ter strah in nezaupanje.
Ključne besede: diplomske naloge, teroristični napad, jedrska nesreča, posledice, množično ubijanje, uničenje državnih objektov, 11. september
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 194; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici