1. Dravčani : Zgodovina Dravcev in njenih prebivalcevJanja Hojnik, 2025 Ključne besede: Haloze, Dravci, Borl, Zavrč, zemljiški gospodje, podložniki, svobodni kmetje, pravosodje, šolstvo, umrljivost, vojne
Objavljeno v DKUM: 03.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (195,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Problematika emisij trdnih delcev (pm) in njihov vpliv na zdravje prebivalstva v sloveniji in črni goriPetar Todorović, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko obremenjenosti ozračja s trdnimi delci ter vpliv trdnih delcev na zdravje. Opisali bomo, katere dejavnosti in panoge povzročajo največje emisije trdnih delcev. Predstavili bomo različne vrste trdnih delcev glede na dimenzije, kemijsko sestavo, izvor ter način izpusta v ozračje. Prav tako bomo prikazali njihovo pogostost in nevarnost. Osredotočili se bomo na konkretne primere Črne gore in Slovenije. V okviru rezultatov bomo predvidoma podali pregled onesnaženosti ozračja s trdnimi delci v obeh državah ter njihove vplive na zdravje. Cilj diplomskega dela je tudi podati nekaj predlogov za izboljšanje stanja. Potrebne podatke bomo pridobili iz znanstvenih ter strokovnih člankov ter monografij, spletnih virov in iz vladnih poročil.
Ključne besede: Trdni delci, onesnaženost zraka, bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, umrljivost
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. |
4. Dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19Vita Živko, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Zaradi covida-19 so bili številni pacienti sprejeti v enoto intenzivne terapije. Na podlagi pregleda literature smo želeli raziskati, kateri so najpogostejši dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE (EBSCO), CINAHL (Ultimate), Cochrane Library in Web of Science. Vključili smo polno dostopne sistematične preglede kohortnih raziskav ali raziskav primerov s kontrolami, posamezne kohortne raziskave ali raziskave primerov s kontrolami ter opisne raziskave v angleškem jeziku. Izbrani članki vključujejo odraslo populacijo. Časovno smo se omejili na obdobje od leta 2019 naprej. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali potek pregleda. Raziskave smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele in jih kritično ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institute. Izvedli smo vsebinsko analizo.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 12 člankov. Ocenili smo enajst kohortnih raziskav in en sistematični pregled kohortnih raziskav. Z vsebinsko analizo smo oblikovali glavno kategorijo: »Dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19« in 4 podkategorije: »nespremenljivi dejavniki tveganja«, »spremenljivi dejavniki tveganja«, »pridružene bolezni« ter »odzivi in zapleti«.
Diskusija in zaključek: Različni dejavniki tveganja in komorbidnosti, kot so moški spol, višja starost, povečana telesna teža, prisotnost hipertenzije, sladkorna bolezen, kajenje, ledvične bolezni in posamezni zapleti, vplivajo na pogostejši sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost bolnikov s covidom-19.
Ključne besede: Dejavniki tveganja, enota intenzivne terapije, umrljivost, covid-19
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 432; Prenosov: 112
Celotno besedilo (826,13 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. Sistematični pregled mobilnih aplikacij za oceno življenjske ogroženosti v enotah intenzivne negeLucija Gosak, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišča: V enotah za intenzivno nego se uporabljajo različni prognostični modeli za kvantifikacijo življenjske ogroženosti kritično bolnih. Številni prognostični modeli so uporabljeni v različnih mobilnih napravah, ki so postali del zdravstvene oskrbe. V zaključnem delu smo želeli pregledati značilnosti mobilnih aplikacij za napovedovanje življenjske ogroženosti in določiti najprimernejše aplikacije za uporabo v kliničnem okolju.
Metoda: Na podlagi iskalnih nizov, vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter priporočil PRISMA (ang. Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses) smo izvedli sistematični pregled mobilnih aplikacij v dveh spletnih trgovinah (Google Play Store in Apple App Store). V končno analizo smo vključili brezplačne mobilne aplikacije v angleškem jeziku za napovedovanje življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege. V končni analizi je bila kakovost mobilnih aplikacij ocenjena s pomočjo lestvice uMARS (ang. Mobile Application Rating Scale: user version) s strani dveh ocenjevalcev, zaposlenih v enoti za intenzivno terapijo. Mobilne aplikacije smo prav tako med seboj primerjali s pomočjo podatkov pacientov, pridobljenih iz brezplačne podatkovne baze MIMIC III (Medical Information Mart for Intensive Care III). Za kvantitativno analizo mobilnih podatkov smo uporabili Microsoft Excel 2016 in IMB SPSS 23.0 ter programski jezik R za pridobivanje podatkov iz zgoraj omenjene baze.
Rezultati: Od 2737 mobilnih aplikacij smo identificirali 20 (1 %) mobilnih aplikacij za oceno življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege. Najpogosteje uporabljeni metodi za oceno življenjske ogroženosti sta bili SOFA (n = 12) in APACHE II(n = 12). Povprečna ocena kakovosti mobilnih aplikacij na Androidu po uMARS oceni je znašala 3,83 ± 0,511, pri čemer je minimalna ocena znašala 2,88, maksimalna pa 4,75. Opazna je bila razlika med ocenami mobilnih aplikacij na operacijskem sistemu Android in iOS, vendar pri tem ni bilo statistično pomembne razlike (p = 0,277). Več kot polovica (60 %) vseh mobilnih aplikacij (n = 12) temelji na znanstvenih dokazih. Na podlagi t-testa smo ugotovili, da je prisotna statistično pomembna razlika med mobilnimi aplikacijami, ki temeljijo na znanstvenih dokazih in med ostalimi (p = 0,001). Na podlagi pridobljenih podatkov iz MIMIC III baze smo preizkusili vse prognostične modele SOFA. Ocena umrljivosti se je v vseh mobilnih aplikacijah med seboj ujemala, odstopanja pa so se pojavila v sami interpretaciji umrljivosti.
Diskusija: Mobilne aplikacije se zelo hitro posodabljajo in nastajajo vedno nove, zato je pomembno, da so ocenjene s strani strokovnjakov in raziskovalcev. Le tako lahko zdravstvenim delavcem omogočimo vsebinsko in tehnično ustrezne mobilne aplikacije, ki so primerne za uporabo v kliničnem okolju.
Ključne besede: kritična oskrba, umrljivost, prognostični modeli, mobilno zdravje, uMARS, Google Play Store, Apple App Store
Objavljeno v DKUM: 15.10.2019; Ogledov: 1732; Prenosov: 303
Celotno besedilo (2,55 MB) |
9. Načrtovan porod na domu : pregledni članekTamara Serdinšek, Iztok Takač, 2016, pregledni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Porod na domu je sicer star toliko kot človeštvo, pa vendar v veliki večini srednje in visoko razvitih držav prevladuje mnenje, da so zaradi nepredvidljivosti zapletov porodnišnice najbolj varno okolje za rojevanje. Kljub temu obstaja peščica držav, v katerih je porod na domu integriran v sistem zdravstvenega varstva (npr. Nizozemska, Velika Britanija, Kanada). Pri porodih na domu ločimo nenačrtovane in načrtovane porode na domu, slednje pa lahko nadalje razdelimo še na porode s spremljevalcem in brez spremljevalca. V članku se bomo omejili na načrtovane porode na domu, ki pa so po svetu različno razširjeni. V Združenih državah Amerike se doma rodi 0,6–1,0 % vseh otrok, v Veliki Britaniji 2–3 %, v Kanadi 1,6 %, na Nizozemskem 20–30 %, v Avstriji in Nemčiji pa se zunaj porodnišnice rodi 1,3 % vseh otrok. Za Slovenijo število načrtovanih porodov na domu ni znano, se je pa leta 2010 pri nas 0,1 % otrok rodilo zunaj zdravstvene ustanove.
Zaključki: Varnost načrtovanega poroda na domu je še vedno predmet razpravljanja. Medtem ko raziskave potrjujejo manjše število porodniških posegov in zapletov pri materah, ki rodijo doma, si podatki glede neonatalne in perinatalne umrljivosti in obolevnosti zelo nasprotujejo. To potrjuje potrebo po večjih multicentričnih raziskavah za to področje. Trenutne smernice poudarjajo predvsem dobro informiranost nosečnic glede možnih prednosti in slabosti poroda na domu in opredelitev izbirnih meril za porod na domu, indikacij za prevoz v porodnišnico med porodom ter ustrezno izobraženost porodnih spremljevalcev.
Ključne besede: porod na domu, maternalna umrljivost, perinatalna umrljivost, porodniški posegi
Objavljeno v DKUM: 10.05.2017; Ogledov: 1859; Prenosov: 178
Celotno besedilo (96,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. PROBLEM DUŠEPetra Putrić, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava različne vidike problema duše, v prvi vrsti pa se ukvarja s samim problemom neumrljivosti duše. Uporabili smo deskriptivno metodo, ki temelji na pojmovni analizi. V prvem delu naloge postavimo sklop ciljnih vprašanj, med katerimi je najpomembnejše vprašanje: "Ali obstaja v človeku kakšna takšna duševna lastnost ali zmožnost, ki je od telesa, njegovih organov in čutil povsem neodvisna, zaradi česar bi lahko sklepali na možnost bivanja duše neodvisno od telesa, hkrati s tem pa tudi na možnost njene neumrljivosti.
Ključne besede: duša, ne-umrljivost, ne-utelešena duša, netelesna bitnost umne narave, vrste duše, razum, telo
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1914; Prenosov: 136
Celotno besedilo (498,31 KB) |
