| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ENOLETNO SPREMLJANJE FUNKCIJSKEGA STANJA BOLNIKOV S PERIFERNO ARTERIJSKO BOLEZNIJO
Andrej Kravos, 2013, doktorska disertacija

Opis: UVOD Prevalenca periferne arterijske bolezni (PAB) je visoka, zlasti asimptomatske. Tudi asimptomatska bolezen pomeni večje tveganje za srčno-žilno umrljivost in srčno-žilne dogodke. Kakovost življenja je pri bolnikih s PAB zmanjšana zlasti pri simptomatskih bolnikih. Na primarnem nivoju imamo enostavno metodo za odkrivanje periferne arterijske bolezni. To je merjenje gleženjskega indeksa, ki ima visoko specifičnost in senzitivnost. Mnogi splošni vprašalniki o kakovosti življenja so bili preizkušeni tudi pri PAB. COOP/WONCA je eden izmed splošnih vprašalnikov funkcijskega stanja, ki je bil preizkušen za mnoge kronične bolezni, pri PAB pa ni bil preizkušen. CILJI Namen raziskave je bil ugotoviti funkcijsko stanje bolnikov s PAB in ga primerjati s skupino obiskovalcev ambulante, ki imajo normalen gleženjski indeks. Cilj je bil tudi ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na funkcijsko stanje. Najpomembnejši cilj raziskave pa je bilo spremljanje enoletne umrljivosti, zbolevnosti in spremembe funkcijskega stanja. METODE IN PREISKOVANCI Ta naloga je del širše raziskave o PAB imenovane PID-PAB. Raziskava je bila prospektivna opazovalna in reprezentativna za Slovenijo. Zbirali so se osnovni demografski podatki o bolnikih, dejavniki tveganja in podatki o srčno-žilnih boleznih, gleženjskem indeksu, kliničnem statusu in laboratorijskih izvidih. Vsi so izpolnili vprašalnik COOP/WONCA. Po enem letu so se podatki ponovno zbrali. Opazovali smo umrljivost, trde in mehke dogodke. REZULTATI 85 zdravnikov je vključilo 827 bolnikov s PAB in 789 kontrol. Funkcijsko stanje bolnikov s PAB je bilo v vseh vidikih (telesno počutje, čustva, vsakodnevna opravila, družabno življenje in splošno stanje) in skupni oceni statistično značilno slabše kot v kontrolni skupini. Med dejavniki, ki vplivajo na funkcijsko stanje, so bili najpomembnejši: težave s spanjem, zmerno gibanje, število zdravil, gleženjski indeks, razdražljivost, intenzivno gibanje in hemoglobin. Pri dobri polovici bolnikov se funkcijsko stanje v enem letu opazovanja ni spremenilo. Za celoten vzorec se je poslabšalo le pri telesnem počutju, vsakodnevnih aktivnostih in skupni oceni COOP/WONCA, vendar le pri telesnem počutju statistično značilno. Pri vseh ostalih vidikih se je funkcijsko stanje pri več bolnikih izboljšalo kot poslabšalo. Izhodiščna skupna ocena COOP/WONCA ne napoveduje umrljivosti v enem letu opazovanja. Napoveduje pa trde posege, predvsem srčno kap in posege, posege na koronarnih in perifernih arterijah. Skupina bolnikov s PAB je imela v primerjavi s kontrolno skupino več posegov, zlasti posegov na koronarnih in perifernih arterijah. Statistično pomembnih razlik med skupinama pa ni bilo v umrljivosti in pri trdih dogodkih. ZAKLJUČKI Med skupinama so pomembne razlike v funkcijskem stanju, ki pa se po enem letu ne spremenijo bistveno. Prav tako ni razlike v umrljivosti v trdih dogodkih v enem letu opazovanja, zato je potrebno večletno opazovanje.
Ključne besede: periferna arterijska bolezen, funkcijsko stanje, kakovost življenja, umrljivost, zbolevnost
Objavljeno: 19.12.2013; Ogledov: 2792; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (140,52 MB)

2.
Dejavniki 30-dnevne umrljivosti pri bolnikih s hudo sepso in septičnim šokom
Jure Fluher, Damjana Rehar, Andreja Sinkovič, 2013, druge monografije in druga zaključena dela

Opis:
Ključne besede: sepsa, septični šok, 30-dnevna umrljivost, dejavniki umrljivosti
Objavljeno: 11.03.2014; Ogledov: 967; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (420,25 KB)

3.
SOOČANJE MEDICINSKIH SESTER S SMRTJO NOVOROJENČKOV V ENOTI INTENZIVNE NEGE IN TERAPIJE
Vlasta Lubej, 2014, magistrsko delo

Opis: Zdravstvena nega kritično bolnih otrok močno vpliva na zdravstvene delavce. Nezmožnost spoprijemanja s smrtjo pacienta lahko ti občutijo kot psihično, čustveno, vedenjsko ali duhovno stisko, ki se na različne načine odraža pri strokovnem delu. Želeli smo predstaviti in raziskati dejavnike, ki vplivajo na umrljivost novorojenčkov in kako se medicinske sestre soočajo z njihovim umiranjem ter posledično s smrtjo.
Ključne besede: umrljivost novorojenčkov, intenzivna nega in terapija, etika, smrt novorojenčka.
Objavljeno: 13.06.2014; Ogledov: 1262; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

4.
Cardiovascular mortality and microinflammation in abdominal obese hemodialysis patient
Sebastjan Bevc, Tadej Zorman, Darinka Purg, Robert Ekart, Radovan Hojs, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen: Trebušno maščevje ima pomembne provnetne lastnosti in predstavlja vir različnih vnetnih posrednikov. Z ozirom na dejstvo, da so pri hemodializnih (HD) bolnikih povišane koncentracije nekaterih vnetnih posrednikov, bi lahko imelo trebušno maščevje pomembno vlogo v patogenezi mikrovnetja, ki je dokazano povezano s pospešeno aterosklerozo. Namen naše raziskave je bil določiti vpliv mikrovnetja na srčnožilno umrljivost trebušno debelih HD bolnikov. Metode: V raziskavo smo vključili enainsedemdeset HD bolnikov (povprečna starost 59.3 12.8 let). Izmerili smo jim obseg pasu in trebušno debelost opredelili skladno s priporočili Mednarodnega združenja za sladkorno bolezen (International Diabetes Fede- ration). Določili smo serumske koncentracije lipidov (trigliceridi, HDL in LDL holesterol) in vnetnih posrednikov (interlevkin 6, tumor nekrozni dejavnikalfa, žilnocelična adhezivna molekula1 (VCAM1), medcelična adhezivna molekula1 (ICAM1)). Bolnike smo spremljali od dneva določitve vnetnih posrednikov (november 2003) do njihove smrti oziroma do 10. novembra 2009. Rezultati: Povprečna vrednost obsega pasu je bila za moške 97.6 1 +/- 6.1 cm in 92.2 +/- 15.9 cm za ženske. Trebušno debelost smo ugotovili pri 62 % vključenih bolnikih. S Coxovo regresijsko analizo smo ugotovili, da sta vnetna posrednika VCAM1 (p<0.031) in ICAM1 (p<0.024) napovednika srčnožilne umrljivosti pri trebušno debelih HD bolnikih. Četudi smo v omenjeno analizo vključili starost in ostale znane dejavnike tveganja za razvoj ateroskleroze (arterijska hipertenzija, kajenje, HDL in LDL holesterol, trigliceridi), sta oba vnetna posrednika ostala napovednika srčnožilne umrljivosti. Zaključek: Rezultati naše raziskave potrjujejo povezanost mikrovnetja in srčnožilne umrljivosti pri trebušno debelih HD bolnikih.
Ključne besede: hemodializa, kardiovaskularne bolezni, mikrovnetje, označevalci vnetnega dogajanja, trebušna debelost, umrljivost
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 475; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
PROBLEM DUŠE
Petra Putrić, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava različne vidike problema duše, v prvi vrsti pa se ukvarja s samim problemom neumrljivosti duše. Uporabili smo deskriptivno metodo, ki temelji na pojmovni analizi. V prvem delu naloge postavimo sklop ciljnih vprašanj, med katerimi je najpomembnejše vprašanje: "Ali obstaja v človeku kakšna takšna duševna lastnost ali zmožnost, ki je od telesa, njegovih organov in čutil povsem neodvisna, zaradi česar bi lahko sklepali na možnost bivanja duše neodvisno od telesa, hkrati s tem pa tudi na možnost njene neumrljivosti.
Ključne besede: duša, ne-umrljivost, ne-utelešena duša, netelesna bitnost umne narave, vrste duše, razum, telo
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 547; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (498,31 KB)

7.
Načrtovan porod na domu
Tamara Serdinšek, Iztok Takač, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Porod na domu je sicer star toliko kot človeštvo, pa vendar v veliki večini srednje in visoko razvitih držav prevladuje mnenje, da so zaradi nepredvidljivosti zapletov porodnišnice najbolj varno okolje za rojevanje. Kljub temu obstaja peščica držav, v katerih je porod na domu integriran v sistem zdravstvenega varstva (npr. Nizozemska, Velika Britanija, Kanada). Pri porodih na domu ločimo nenačrtovane in načrtovane porode na domu, slednje pa lahko nadalje razdelimo še na porode s spremljevalcem in brez spremljevalca. V članku se bomo omejili na načrtovane porode na domu, ki pa so po svetu različno razširjeni. V Združenih državah Amerike se doma rodi 0,6–1,0 % vseh otrok, v Veliki Britaniji 2–3 %, v Kanadi 1,6 %, na Nizozemskem 20–30 %, v Avstriji in Nemčiji pa se zunaj porodnišnice rodi 1,3 % vseh otrok. Za Slovenijo število načrtovanih porodov na domu ni znano, se je pa leta 2010 pri nas 0,1 % otrok rodilo zunaj zdravstvene ustanove. Zaključki: Varnost načrtovanega poroda na domu je še vedno predmet razpravljanja. Medtem ko raziskave potrjujejo manjše število porodniških posegov in zapletov pri materah, ki rodijo doma, si podatki glede neonatalne in perinatalne umrljivosti in obolevnosti zelo nasprotujejo. To potrjuje potrebo po večjih multicentričnih raziskavah za to področje. Trenutne smernice poudarjajo predvsem dobro informiranost nosečnic glede možnih prednosti in slabosti poroda na domu in opredelitev izbirnih meril za porod na domu, indikacij za prevoz v porodnišnico med porodom ter ustrezno izobraženost porodnih spremljevalcev.
Ključne besede: porod na domu, maternalna umrljivost, perinatalna umrljivost, porodniški posegi
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 477; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (96,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici