Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Za postopek preiskovanja kaznivega dejanja velja, da ga je treba izvajati strokovno in nepristransko. Če se to ne spoštuje, se kot posledica kažejo nerešena kazniva dejanja, nekaznovani storilci in napačne obsodbe, kar ima lahko resne posledice tako za posameznike kot za celotne skupnosti. Avtorji kot najpogostejše dejavnike za neuspešno kriminalistično preiskavo oziroma kazenski pregon navajajo kognitivne pristranskosti, organizacijske pasti in verjetnostne napake, pri čemer se med preiskovalci najpogosteje pojavljajo kognitivne pristranskosti. Da bi ugotovili, ali lahko govorimo o prisotnosti naštetih dejavnikov tudi med slovenskimi preiskovalci, smo uporabili teoretične in empirične metode dela, pri čemer je teoretični del predstavljal pregled teorije, empirični del pa analizo kazenskega spisa in intervjuja. Z analizo primera umora Janka Jamnika, direktorja Kemijskega inštituta, smo tako skušali ugotoviti, kako je zbrane dokaze utemeljila policija in kako je tej utemeljitvi sledilo tožilstvo ter nadalje sodišče v vseh treh sojenjih. Hkrati pa smo skušali ugotoviti, ali so se kateri izmed dejavnikov za neuspešno kriminalistično preiskavo, pojavili tudi v analiziranem primeru, ki glede na teorijo predstavlja neuspeh v kriminalistični preiskavi in sodi v skupino nerešenih kaznivih dejanj. Z izbranimi metodami dela smo prišli do ugotovitve, da je v preučevanem primeru prišlo do pojava kognitivnih pristranskosti, natančneje potrditvene pristranskosti in tunelskega vida, ki sta preiskovalcem onemogočila objektivno vrednotenje dokazov in povzročila pretirano osredotočenost na enega osumljenca. Nadalje je bilo ugotovljeno tudi, da so se pri podajanju izvedenskih mnenj pojavljale vprašljive metode dokazovanja, za katere ni bilo mogoče reči, da so zagotavljale zanesljive in veljavne rezultate. Pojavil se je tudi dvom v nepristranskost sodišča v 2. sojenju, kjer je bilo v izrečeni sodbi mogoče opaziti izrazito naklonjenost obdolžencu. Da bi v prihodnosti omejili oziroma popolnoma odpravili tovrstne neuspehe kriminalističnih preiskav in s tem vzpostavili proces preiskovanja, katerega rezultat bi bili trdni dokazi, ki bi dosegli prepričanost sodišča v krivdo obdolženca, avtorji priporočajo uvajanje dodatnih usposabljanj, povečan nadzor nad delom preiskovalcev in zunanje preglede primerov, ki niso bili uspešno rešeni.
Ključne besede: kriminalistične preiskave, umori, analiza primera, pristranskost, Kemijski inštitut, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 521; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: Na Norveškem je 22. 7. 2011 prišlo do množičnega streljanja. V incidentu je bilo ubitih 77 ljudi. Storilec je uporabljal zakonito strelno orožje. Napad spada med najbolj smrtonosno množično streljanje v zgodovini. Dejstvo je, da storilec sam ne bi zmogel izvesti takega pokola brez strelnega orožja. Sprva je želel strelno orožje pridobiti na nezakonit način, vendar mu to ni uspelo, zato je orožje kupil po legalni poti. Iz tega izhaja, da če je storilec odločen storiti strelski pohod in mu je vseeno za posledice, bo za to že našel način. Strelske pohode je zaradi dostopnosti zakonitega strelnega orožja skoraj nemogoče preprečiti. Res je, da če osumljenec stori umor z zakonito pridobljenim strelnim orožjem, ga je dokaj lahko izslediti na podlagi tulcev in krogel. Vendar kljub temu ne moremo popraviti nastale škode. Enostaven dostop do strelnega orožja predstavlja veliko nevarnost, saj lahko impulziven, depresiven ali čustven posameznik stori nepremišljeno dejanje, katerega bo kasneje obžaloval. Poleg strelskih pohodov v Evropi, ki so sicer dokaj redki, pa se množični strelski pohodi pogosteje dogajajo v Združenih državah Amerike. Strelski pohodi pa niso največji problem zakonitega strelnega orožja. Največ smrti, ki jih povzroči zakonito strelno orožje, je namreč posledica samomorov. V letu 2022 je bilo v Združenih državah Amerike več kot 24.000 samomorov s strelnim orožjem. Več kot polovica vseh samomorov je bilo samomorov s strelnim orožjem. Zakonito strelno orožje pa se uporablja tudi za visok delež umorov znotraj gospodinjstva. Strelno orožje je prelahko dostopno, zato bi bile za zmanjšanje števila smrti s strelnim orožjem potrebne dodatne omejitve, obširnejši psihološki pregledi in strožja zakonodaja, ki ureja strelno orožje. Da bodo države lahko preprečile ali vsaj zmanjšale vpliv strelnega orožja na smrtnost, se bodo morale poslužiti novih načinov za omejevanje dostopa do strelnega orožja. V diplomskem delu smo analizirali povezavo med dostopnostjo do zakonitega posedovanja orožja in smrtnimi primeri, kjer je bilo uporabljeno tovrstno orožje. Pregledali smo slovensko in angleško literaturo na temo smrtnosti zaradi strelnega orožja in zakonodajo o orožju. Strelno orožje s seboj prinese tako prednosti kot slabosti. Z izdajo dovoljenja za posest orožja se soočamo s tveganjem, da bo oseba orožje uporabila za izvajanje nasilja. Zlorabo strelnega orožja lahko zmanjšamo s hišnimi preiskavami, ozaveščanjem družbe o samomorih ter z izobraževanjem posameznikov o prepoznavanju znakov, ki kažejo na visoko tveganje za samomorilnost. Predlagali smo tudi dodatne zahteve in omejitve, ki so ponekod že uveljavljene oziroma bi jih bilo potrebno uvesti, da bi zmanjšali število smrti zaradi strelnega orožja. Storilce, ki so storili kaznivo dejanje s strelnim orožjem, lahko izsledimo na podlagi krogel in tulcev z avtomatiziranim balističnim sistemom Evofinder.
Ključne besede: zakonito strelno orožje, smrtnost, umori, samomori, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.05.2023; Ogledov: 569; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je bil preveriti spremembe in stopnje različnih vrst kriminalitete v času pandemije covida-19. Za raziskavo je bila uporabljena metoda analize, s katero smo proučevali razpoložljive študije in analize raziskovalcev po svetu s področja kriminalitete. Raziskava je pokazala, da se je kriminaliteta v času pandemije spremenila, kar je posledica zapiranja javnega življenja in odloka, da ljudje ostajajo doma. Ugotovljen je bil upad vlomov in tatvin, kar predstavlja nepričakovano dobrobit za družbo, nasprotno pa so se povečale druge oblike kaznivih dejanj. Večji porast kaže statistika umorov, predvsem žensk, ki so v času pandemije prisiljene živeti v izolaciji, skupaj s svojim nasilnim partnerjem. Tudi Slovenija beleži krvavo statistiko umorov v času pandemije. Prav tako je zaradi izolacije porastlo nasilje v družinah, ki se nanaša na vsa ogrožajoča dejanja. Dogaja se za zaprtimi vrati, zato nasilja žrtve ne uspejo prijaviti. Gre za kazniva dejanja, ki so za družbo najbolj škodljiva in finančno obremenjujoča za državo. Zaradi povečanja splošne rabe interneta ter dela in šolanja od doma, je v porastu spletni in kibernetski kriminaliteti. Največ zlorab je bilo povezanih z vdorom v programsko opremo. Najbolj ranljiva skupina za spletne prevare so starejši, ki nimajo dovolj tehničnih znanj. Analiza je razkrila nekatere vrzeli pri prepoznavanju in ugotavljanju kriminalitete, zato so uradne statistike nezanesljive in ne kažejo dejanske slike. Raziskave kriminalitete so se omejile zgolj na večja mesta, ne pa tudi na podeželje. Prav tako ženske, otroci in starejši iz najrazličnejših razlogov ne prijavljajo nasilja, kar izkrivlja sliko o dejanskem stanju. Obseg in narava kriminalitete v času pandemije covida-19 lahko postaneta pomembni temi za preprečevanja kriminalitete v primeru podobnih kriznih razmer v prihodnosti.
Ključne besede: kriminaliteta, umori, nasilje v družini, covid-19, pandemija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 1340; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Profiliranje je dokaj novo področje, katero je sicer že precej raziskano, vendar še vedno nima prave kredibilnosti kot preiskovalno orodje. Problem predstavljajo pristopi in metode profiliranja, saj niso znanstveno in empirično podprti. Strokovnjaki, z različnih področij, še naprej poskušajo to metodo razvijati in jo približati znanstvenim pogojem. Problematično je dejstvo, da se strokovnjaki v večini stvareh (praktično vseh), ne strinjajo. Te razlike v mnenjih pa niso majhne, saj se pri vsakemu celoten koncept in dojemanje le-tega spremeni. Vseeno pa ni vse tako črnogledo, saj jih veliko sodeluje med seboj in imajo skupni cilj – oblikovati profiliranje tako, da bo znanstveno služilo svojemu namenu, to pa je ugotoviti storilčeve lastnosti, na podlagi fizičnih in nefizičnih dokazov na kraju zločina. Cilj diplomskega dela je preučiti serijske morilce in njihovo tipologijo ter raziskati uporabnost in natančnost le-teh. V ta namen, je bilo potrebno raziskati tipologije vseh vrst serijskih morilcev – moških, žensk, parov in skupin, profesionalcev, homoseksualcev in otrok, ter ugotoviti njihovo razširjenost. Diplomska naloga je bila ustvarjena na podlagi literature različnih strokovnjakov, ki so podrobneje raziskali samo profiliranje in tipologije v svojih knjigah, znanstvenih člankih in različnih raziskavah. Delo zajema samo zgodovino in razvoj profiliranja, njegove metode in pristope, specifične elemente ter uporabnost. Sledi osnovno razlikovanje med večkratnimi umori, kjer se osredotočimo na serijske morilce in tipologije vseh vrst.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, serijski morilci, tipologije, umori, žrtve
Objavljeno v DKUM: 15.03.2021; Ogledov: 1401; Prenosov: 150
Celotno besedilo (564,81 KB)

Opis: Diplomsko delo se navezuje na problematiko svobodnega izražanja ruskih politikov in novinarjev, ki želijo širši javnosti s svojimi raziskovanji prikazati tudi temno plat političnega vodenja in upravljanja Rusije. Politična elita ne podpira posameznikov, ki postavljajo preveč vprašanj o zadevah, ki bi morale ostati tajne. Skozi novejšo zgodovino smo bili priča mnogim političnim umorom, ki so se na ozemlju današnje Ruske federacije začeli pojavljati že leta 1919, začenši z atentatom na Jefimovića Rasputina. Dandanes smo bolj pogosto priča dogodkom, ko oporečnike pred smrtjo psihično ustrahujejo z grozilnimi pismi ali klici, v preteklosti pa so politični umori potekali brez predhodnih ustrahovanj. Obveščevalne službe ščitijo interese države in poskrbijo za utišanje določenih posameznikov, ki delujejo v breme vodilnih političnih osebnosti. Na ozemlju Ruske federacije se je pojavilo vprašanje o demokratičnosti države, saj se skozi leta povečujejo umori vplivnih ljudi. Najbolj odmevni primer je povezan z nekdanjim pripadnikom obveščevalne službe Aleksandrom Litvinenkom, ki se je odločil, da ne samo Rusiji, vendar tudi celemu svetu pove resnico o načinu delovanja in tajnih nalogah, ki jih je moral izvajati kot zaposleni v Zvezni varnostni službi (FSB). Zaradi številnih groženj in ustrahovanj se je z družino preselil v Anglijo, kjer je kmalu zatem umrl za hudo zastrupitvijo. Podobno se je zgodilo tudi z novinarko Ano Politkovsko ter s politikoma Borisom Nemcovom in Sergejem Jušenkom. Umorjeni so bili na višku svoje ustvarjalne moči, ravno ko so začeti javnosti sporočati, da je čas za spremembe. Preiskava umorov je bila po mnenju javnosti v vseh primerih opravljena površno in nerazumljivo. Čeprav naj bi bili storilci za zapahi, javnost od sodišč še vedno zahteva dodatne preiskave.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalno-varnostne službe, politični umori, Rusija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.07.2017; Ogledov: 1388; Prenosov: 153
Celotno besedilo (643,70 KB)