| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Serijski morilci
Jerneja Čuš, 2021, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomskega dela je na kratko opisano, kdo so serijski morilci in kaj jih najbolj opredeljuje. V nadaljevanju je osrednja tema, kako jih predvsem težavno otroštvo oblikuje v tako hladnokrvne morilce in kakšne so njihove psihološke značilnosti, da lahko izvajajo tako krute in tudi večkratne umore. Zanimalo nas je tudi, kako lahko izvajajo tako krute umore, brez da bi občutili obžalovanje. Čeprav raziskave kažejo, da je večji delež serijskih morilcev moškega spola, smo na kratko opisali tudi ženske – serijske morilke. Na podlagi tega smo ugotovili, da so si med seboj osebnostno precej podobni, vendar bi naj ženske ubijale na manj brutalen način kot moški. Ker obstaja več različnih vrst serijskih morilcev, smo opisali tudi po našem mnenju najhujše serijske morilce po načinu storitve umorov – nekrofile. Po prebiranju virov na to tematiko nas je zgrozilo dejstvo, da obstajajo ljudje, ki so sposobni še spolno občevati s kruto umorjenimi trupli. Ker nas je zanimalo tudi preiskovanje tako kompleksnih umorov, kot jih izvedejo serijski morilci, je v drugem delu diplomskega dela opisano, zakaj za seboj vedno pustijo tako imenovani morilčev podpis in kako dolgo lahko traja, da se tako spretnega morilca sploh izsledi. Ker se tematika diplomske naloge nanaša na psihološke značilnosti serijskih morilcev, smo se pri opisovanju preiskovanja osredotočili predvsem na temo profiliranja. Opisali smo tudi možne kazni, ki doletijo tako krute morilce, pri nas v Sloveniji in tudi drugod po svetu. Za lažje razumevanje vsebine je v zaključku še na kratko opisan znan slovenski primer serijskega morilca Metoda Trobca. Na podlagi zastavljenih hipotez smo med raziskovanjem in pisanjem diplomske naloge ugotovili, da smo hipoteze zastavili pravilno, saj smo jih lahko preverili z različnimi viri oziroma avtorji.  
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilci, psihološke značilnosti, umori, preiskovanje
Objavljeno: 09.11.2021; Ogledov: 89; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
Pregled raziskav o spremembi stopnje kriminalitete v času pandemije covida-19
Tjaša Založnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preveriti spremembe in stopnje različnih vrst kriminalitete v času pandemije covida-19. Za raziskavo je bila uporabljena metoda analize, s katero smo proučevali razpoložljive študije in analize raziskovalcev po svetu s področja kriminalitete. Raziskava je pokazala, da se je kriminaliteta v času pandemije spremenila, kar je posledica zapiranja javnega življenja in odloka, da ljudje ostajajo doma. Ugotovljen je bil upad vlomov in tatvin, kar predstavlja nepričakovano dobrobit za družbo, nasprotno pa so se povečale druge oblike kaznivih dejanj. Večji porast kaže statistika umorov, predvsem žensk, ki so v času pandemije prisiljene živeti v izolaciji, skupaj s svojim nasilnim partnerjem. Tudi Slovenija beleži krvavo statistiko umorov v času pandemije. Prav tako je zaradi izolacije porastlo nasilje v družinah, ki se nanaša na vsa ogrožajoča dejanja. Dogaja se za zaprtimi vrati, zato nasilja žrtve ne uspejo prijaviti. Gre za kazniva dejanja, ki so za družbo najbolj škodljiva in finančno obremenjujoča za državo. Zaradi povečanja splošne rabe interneta ter dela in šolanja od doma, je v porastu spletni in kibernetski kriminaliteti. Največ zlorab je bilo povezanih z vdorom v programsko opremo. Najbolj ranljiva skupina za spletne prevare so starejši, ki nimajo dovolj tehničnih znanj. Analiza je razkrila nekatere vrzeli pri prepoznavanju in ugotavljanju kriminalitete, zato so uradne statistike nezanesljive in ne kažejo dejanske slike. Raziskave kriminalitete so se omejile zgolj na večja mesta, ne pa tudi na podeželje. Prav tako ženske, otroci in starejši iz najrazličnejših razlogov ne prijavljajo nasilja, kar izkrivlja sliko o dejanskem stanju. Obseg in narava kriminalitete v času pandemije covida-19 lahko postaneta pomembni temi za preprečevanja kriminalitete v primeru podobnih kriznih razmer v prihodnosti.
Ključne besede: kriminaliteta, umori, nasilje v družini, covid-19, pandemija, diplomske naloge
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Žrtve nasilja v družini v času pandemije Covid-19
Sara Furlanič, 2021, diplomsko delo

Opis: Pandemija Covid-19 je vplivala na počutje prebivalstva po vsem svetu. Ker je Covid-19 bila nova nalezljiva bolezen, o kateri je bilo malo znanega, so se vlade držav odločile za ukrepe, ki naj bi preprečili širjenje bolezni. Ljudem je bila nenadoma odvzeta svoboda gibanja in druženja. Ostajali so v svoji domovih, ki naj bi bil najbolj varno okolje, pri tem je malo kdo pomislil, da dom ni vedno to. Izolacija sicer posameznika zaščiti brez boleznijo, ne more pa pred nasiljem. K nasilju so poleg izolacije prispevali tudi drugi stresni dogodki kot npr. izguba rednih prihodkov, dodatne obremenitve pri delu z otroki, ki so se šolali doma preko zoom-a. Vlada se je ukvarjala predvsem s pandemijo in pri tem pozabila na psihosocialne težave ljudi. Sama izolacija sicer ne vpliva na nasilje v družini, ampak ga lahko povečuje v družinah, kjer je že bilo. Tako je večina držav po svetu poročala o večjem nasilju v družinah v primerjavi s preteklim obdobjem, kjer so bile ogrožene predvsem ženske, otroci, starejši in invalidne osebe. Državne vlade so sicer sprejele številne ukrepe za pomoč žrtvam, pa vendar tega niso mogle v celoti preprečiti. Tako smo bili tudi v Sloveniji priča medijsko močno odmevnim krutim umorom in poskusom umora v letu pandemije (2020/2021). Razlogov za te umore in poskuse umorov ne moremo vselej pripisati izolaciji zaradi pandemije Covid-19, vendar je početje storilcev kaznivih dejanj povezanih s tem, lahko bila tudi pandemija. Dejstvo je, da podatki iz zadnjih desetih let v Sloveniji kažejo, da se je nasilje v družinah zmanjševalo. Temu so botrovali tudi sprejeta zakonska določila in ukrepi nevladnih organizacij, ki pomagajo žrtvam nasilja v družini. Vsekakor je pomembno, da je v času drugačnih okoliščin (kot je pandemija) potrebno nameniti večjo pozornost odkrivanju nasilja v družini in žrtvam omogočiti, da brez strahu pred morebitnim storilcem opozorijo na to.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, nasilje, pandemija, Covid-19, umori
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 399; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (931,92 KB)

4.
Tipologije profiliranja serijskih morilcev
Adrijana Gončin, 2021, diplomsko delo

Opis: Profiliranje je dokaj novo področje, katero je sicer že precej raziskano, vendar še vedno nima prave kredibilnosti kot preiskovalno orodje. Problem predstavljajo pristopi in metode profiliranja, saj niso znanstveno in empirično podprti. Strokovnjaki, z različnih področij, še naprej poskušajo to metodo razvijati in jo približati znanstvenim pogojem. Problematično je dejstvo, da se strokovnjaki v večini stvareh (praktično vseh), ne strinjajo. Te razlike v mnenjih pa niso majhne, saj se pri vsakemu celoten koncept in dojemanje le-tega spremeni. Vseeno pa ni vse tako črnogledo, saj jih veliko sodeluje med seboj in imajo skupni cilj – oblikovati profiliranje tako, da bo znanstveno služilo svojemu namenu, to pa je ugotoviti storilčeve lastnosti, na podlagi fizičnih in nefizičnih dokazov na kraju zločina. Cilj diplomskega dela je preučiti serijske morilce in njihovo tipologijo ter raziskati uporabnost in natančnost le-teh. V ta namen, je bilo potrebno raziskati tipologije vseh vrst serijskih morilcev – moških, žensk, parov in skupin, profesionalcev, homoseksualcev in otrok, ter ugotoviti njihovo razširjenost. Diplomska naloga je bila ustvarjena na podlagi literature različnih strokovnjakov, ki so podrobneje raziskali samo profiliranje in tipologije v svojih knjigah, znanstvenih člankih in različnih raziskavah. Delo zajema samo zgodovino in razvoj profiliranja, njegove metode in pristope, specifične elemente ter uporabnost. Sledi osnovno razlikovanje med večkratnimi umori, kjer se osredotočimo na serijske morilce in tipologije vseh vrst.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, serijski morilci, tipologije, umori, žrtve
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 202; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (564,81 KB)

5.
Umori v družini v Sloveniji - analiza in primerjava izbranih slovenskih primerov
Katja Premerl, 2017, magistrsko delo

Opis: Družina je skupnost, v kateri bi morala prevladovati brezpogojna ljubezen, zaupanje, medsebojno razumevanje in podpora. Čustva članov družine se med seboj neizogibno prepletajo, medosebne emocije so torej razpete na vse aspekte družinskih odnosov in tako vplivajo na številne družinske interakcije. Zaradi kompleksnosti družinskega življenja pogosto prihaja do raznovrstnih konfliktov v skupnosti ali celo do različnih oblik nasilja v družini. Našteti dejavniki so pogosto povod umora v družini. Dejanje je lahko spodbujeno z določenim motivom, ki je velikokrat v povezavi z maščevanjem, ljubosumjem, ekonomskimi koristmi ali le kot odgovor na nezadovoljstvo z družinskimi razmerami. Storilci umora v družini so največkrat moški srednjih let, žrtve pa njihove partnerice ali otroci. Umori med ostalimi krvnimi sorodniki so manj pogosti. Dejanje je po navadi storjeno v afektu in ni v naprej načrtovano. Storilec velikokrat po izvršenem dejanju stori samomor ali njegov poskus. Način izvršitve in uporabljeno morilsko orodje ali orožje se od primera do primera razlikuje, večinoma pa se umori v družini zgodijo doma ali na dobro poznanem kraju. Umori v družini ostajajo veliko neraziskano polje. Področje tovrstnih umorov preiskovalnim organom predstavlja določeno problematiko, ključnega pomena za preprečevanje le-teh pa je odkrivanje nasilja v družini in odpravljanje njegovih vzrokov, saj je v večini primerov dejanje posledica trajnega nasilja v družini, ki ga je težko odkriti in preprečiti.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, umori, Slovenija, primeri, analize, magistrska dela
Objavljeno: 21.02.2018; Ogledov: 1183; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (924,85 KB)

6.
Vpletenost obveščevalno-varnostnih služb v politične umore
Anja Janko, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se navezuje na problematiko svobodnega izražanja ruskih politikov in novinarjev, ki želijo širši javnosti s svojimi raziskovanji prikazati tudi temno plat političnega vodenja in upravljanja Rusije. Politična elita ne podpira posameznikov, ki postavljajo preveč vprašanj o zadevah, ki bi morale ostati tajne. Skozi novejšo zgodovino smo bili priča mnogim političnim umorom, ki so se na ozemlju današnje Ruske federacije začeli pojavljati že leta 1919, začenši z atentatom na Jefimovića Rasputina. Dandanes smo bolj pogosto priča dogodkom, ko oporečnike pred smrtjo psihično ustrahujejo z grozilnimi pismi ali klici, v preteklosti pa so politični umori potekali brez predhodnih ustrahovanj. Obveščevalne službe ščitijo interese države in poskrbijo za utišanje določenih posameznikov, ki delujejo v breme vodilnih političnih osebnosti. Na ozemlju Ruske federacije se je pojavilo vprašanje o demokratičnosti države, saj se skozi leta povečujejo umori vplivnih ljudi. Najbolj odmevni primer je povezan z nekdanjim pripadnikom obveščevalne službe Aleksandrom Litvinenkom, ki se je odločil, da ne samo Rusiji, vendar tudi celemu svetu pove resnico o načinu delovanja in tajnih nalogah, ki jih je moral izvajati kot zaposleni v Zvezni varnostni službi (FSB). Zaradi številnih groženj in ustrahovanj se je z družino preselil v Anglijo, kjer je kmalu zatem umrl za hudo zastrupitvijo. Podobno se je zgodilo tudi z novinarko Ano Politkovsko ter s politikoma Borisom Nemcovom in Sergejem Jušenkom. Umorjeni so bili na višku svoje ustvarjalne moči, ravno ko so začeti javnosti sporočati, da je čas za spremembe. Preiskava umorov je bila po mnenju javnosti v vseh primerih opravljena površno in nerazumljivo. Čeprav naj bi bili storilci za zapahi, javnost od sodišč še vedno zahteva dodatne preiskave.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalno-varnostne službe, politični umori, Rusija, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 733; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (643,70 KB)

7.
Pogrešane osebe - sum umora
Maruša Robida, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika pogrešanih oseb, ki so vsakdanji tako družbeni kot kriminalistični problem in v mnogo primerih izginejo brez sledi. Ni nujno, da je izginotje posledica kaznivega dejanja, a se lahko velikokrat konča zaradi velikih težav in konfliktov. V ozadju prijave o pogrešanosti in navidezno prostovoljnega odhoda so lahko duševna bolezen, nesreča, samomor, lažna prijava ali pa dobro prikrito in načrtovano kaznivo dejanje — umor. Vzroki so nepojasnjeni, storjeni v čudnih in sumljivih okoliščinah, in pojavijo se indici, da je pogrešana oseba morda žrtev kaznivega dejanja. Takrat se z iskanjem pogrešanih oseb začnejo ukvarjati kriminalisti s področja krvnih deliktov. Da bi ugotovili, kaj se je s pogrešano osebo v resnici zgodilo, je naloga preiskovalcev zbiranje, ugotavljanje dejstev in dokazov o okoliščinah pogrešanosti. Pomembno je ugotoviti motiv za izginitev in morebitni motiv za umor. Na sum umora pogrešane osebe lahko kažejo tudi osebnostne lastnosti, značilnosti in navade pogrešanega, pri tem pa je bistvena tudi njegova preteklost. Ključnega pomena za razrešitev primera, da se odkrije storilca in da se mu dokaže krivda, so indici, pridobljeni na kraju, kjer je bila oseba videna nazadnje, ter dokazi, najdeni na kraju umora in na kraju najdbe trupla, če se ta najde.
Ključne besede: pogrešane osebe, iskanje, umori, žrtve, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 20.06.2017; Ogledov: 722; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (606,18 KB)

8.
(Psihološka) analiza umorov in ubojev v letu 2015 s poudarkom na družinskem umoru
Ana Ipavec, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema (psihološko) analizo umorov v letu 2015. Tipologija umorov je različna. Poudarek dajemo umoru, ki se je zgodil v družinskem krogu. V sklopu tega omenjamo intimnopartnerski umor. Na omenjeni tip umora smo se osredotočili predvsem zaradi opažanja, da se v Sloveniji pojavlja največ oblik takega umora. V teoretičnem delu smo opredelili krvne delikte, nasilno kaznivo dejanje, nasilje v družini. Nadalje smo definirali umor in uboj ter naklep kot razliko med umorom in ubojem. Razpravljali smo tudi o negativnih čustvih in duševnem stanju posameznika, ki je storil kaznivo dejanje umora ali uboja. Opredelili smo motive in vzroke omenjenih kaznivih dejanj. Pri vzrokih smo se osredotočili predvsem na socialno–ekonomsko krizo, ki bi lahko vplivala na večjo storilnost umorov in ubojev. Izpostavili smo psihološko moč medijev pri poročanju o tovrstnih kaznivih dejanjih. V analizi smo podali nekaj primerov umora oz. uboja, ki so se zgodili v letu 2015. Analizirali smo čas, kraj, žrtev, storilca, vzroke, motive ter sprožilni dogodek posameznega kaznivega dejanja.
Ključne besede: kazniva dejanja, nasilje, umori, uboji, družinski umori, psihološka analiza, diplomske naloge
Objavljeno: 13.06.2017; Ogledov: 1011; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (495,88 KB)

9.
Fingirani samomori
Karin Šalamun, 2016, diplomsko delo

Opis: Samomor je namerno in zavestno uničenje lastnega življenja. V preiskavi nenadne in sumljive smrti je potrebno poskušati sestaviti neko logično zgodbo, potek dogajanja pred in tudi v času smrti. Če manjka preveč delčkov v tej zgodbi, je to zagotovo znak, da se ni zgodilo tako, kot je videti na prvi pogled. Samomor je lahko fingiran. Fingiranih samomorov v Sloveniji ni veliko, se pa dogajajo, zato morajo biti kriminalisti pozorni pri vsaki preiskavi smrti ali samomora, da tega ne bi spregledali oziroma da ne bi spregledali kaznivega dejanja umora. Bistvenega pomena pri preiskovanju fingiranih samomorov je torej kriminalistično mišljenje, saj morajo biti preiskovalci pri svojem delu zavzeti za vse vrste informacij, ki na prvi pogled niso takoj vidne. Gre za veliko drobnih podrobnosti, ki jih izkušeni preiskovalci prepoznajo in storilec bi moral biti dober scenograf, da bi pripravil/pretvarjal kraj dejanja in izvršitev tako natančno in brez napak. V največ primerih se izkaže, da po izvršenem umoru in pri fingiranju samomora morilec ni mislil na čisto vse podrobnosti, kot to počnejo samomorilci pri samomorih. V diplomskem delu po teoretični opredelitvi podrobneje predstavljamo vrste samomorov ter možnosti njihovega fingiranja.
Ključne besede: sumljiva smrt, indici, samomori, fingirani samomori, umori, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 07.12.2016; Ogledov: 998; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (500,93 KB)

10.
Mladoletniki kot storilci kaznivih dejanj umorov svojih staršev
Jasminka Zarifović, 2016, diplomsko delo

Opis: Danes se veliko govori o nasilju med mladimi pa tudi o nasilju mlajših na starejše. Nasilje je resen problem v življenju mnogih mladih in lahko bistveno vpliva na kvaliteto življenja. Razlogi za takšno vedenje in ravnanje mladih so lahko v njihovi osebnosti, lahko pa na vedenje vplivajo dejavniki iz okolja. Nasilje je ukoreninjeno v okoliščinah in se nenehno spreminja, zato mora politika in izobraževalna praksa upoštevati, da je treba načrte za njegovo preprečevanje spreminjati in posodabljati. Mladoletne prestopnike je potrebno z dobrimi vzgojnimi in prevzgojnimi metodami usmeriti v pravilen razvoj. V diplomskem delu smo opredelili kaznivo dejanje, krivdo in kazenske sankcije, ki so osrednji pojmi kazenskega prava. Ugotavljali smo učinkovitost kazenskih sankcij in morebitno odsotnost pravnega reda (»acquis«), v okviru postopkov obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in sankcioniranja le teh. Postopek obravnavanja mladoletnikov, ki so storilci, kaznivih dejanj smo primerjali s postopkom polnoletnih. Obravnava mladoletnikov v kazenskem postopku še vedno ohranja lastnosti, ki s poudarkom na pravicah otrok in mladoletnikov, zagotavljajo, da se upoštevajo osebni razvoj prestopnika in njegov položaj v družbi.
Ključne besede: kazniva dejanja, umori, storilci, mladoletniki, kazenske sankcije, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno: 06.12.2016; Ogledov: 1105; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (458,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici