| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZOFKA KVEDER KOT RAZBIJALKA PATRIARHALNIH VZORCEV V LITERATURI S POUDARKOM NA MOTIVU TELESNOSTI (V PRIMERJAVI Z IZBRANIMA AVTORICAMA SREDNJEEVROPSKEGA PROSTORA NA ZAČETKU 20. STOLETJA)
Barbara Fužir, 2009, diplomsko delo

Opis: V opusu Zofke Kveder je moč naleteti na izstopajoče motive s področja telesnosti. Ti se navezujejo na spolnost, porod, materinstvo, samomor in umor. Kvedrova je ubesedila nekatera do takrat literarno pretežno zamolčana področja, do določene mere presegla patriarhalne vzorce svojega časa. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo moč zaznati posebno krizo subjekta. Dve avtorici, Marija Majerová in Julka Hlapec ĐorÄ‘ević, ki sta tako kot Kvedrova delovali tudi na Češkem, ponujata s svojimi deli s področja upodabljanja ženskega subjekta primerjavo s pisateljico Kvedrovo.
Ključne besede: subjekt, objekt, identiteta, telo, spolnost, porod, samomor, umor, kriza subjekta, srednjeevropski kulturni prostor, češki kulturni prostor.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2656; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (680,04 KB)

2.
EVTANAZIJA MED RELIGIJO IN PRAVOM
Selim Bajrektarević, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis: Evtanazija? Dostojanstvena smrt ali odvzem življenja, pomoč v življenjski stiski ali kaznivo dejanje. Večna dilema, ki jo najdemo na vseh stopnjah družbenega življenja. V medicini, kjer zdravniki bijejo bitko sami s sabo, ali naj umirajočemu skrajšajo bolečine ali podaljšajo neizogibno. V pravu, kjer zakonodaja na vse načine poskuša s pravili evtanazijo zadržati pod kontrolo, jo legalizirati, vendar vedno naletijo na težave zlorabe teh pravil, zaradi katerih je dilema še večja. Tu je tudi področje ekonomije, nekateri zagovarjajo evtanazijo zaradi ekonomskih faktorjev, ker naj bi skrb in zdravljenje umirajočih državo in posameznike drago stala, obenem pa po nepotrebnem zasedajo mesta v bolnišnicah, ki bi jih lahko koristili drugi. Bistvo je, da je evtanazija danes vsepovsod, sam pomen te besede pa je s časoma postal negativen, kar je tudi glavni dejavnik vseh dilem, razprav, nesoglasij in sporov, vodenih predvsem s strani pripadnikov religije. Pa je bilo vedno tako? Če se vrnemo v obdobje, ko je evtanazija prvič omenjena, bomo spoznali čisto nasprotje pojmu, kot ga poznamo danes. Pojem evtanazija izhaja iz grščine in pomeni dobra smrt, torej smrt kot način, na kateri je vsak želel zapustiti ta svet. Celo vsemogočni voditelji v stari antiki so si želeli evtanazijo za svoj konec, saj je pomenila umreti častno in dostojanstveno. Vprašajmo se, kje smo naredili napako, kje se je zalomilo, da danes častna in dostojanstvena smrt za večino pomeni vdiranje v zasebnost, odvzem pravice do življenja, nekateri gredo tako daleč, da s tem pojmom označujejo najhujše kaznivo dejanje – umor. Je bila preteklost bolj človeška od sedanjosti? Smo imeli ljudje več spoštovanja, boljše medsebojne odnose, več tolerance? Vse to so vprašanja, ki ostajajo neodgovorjena. Zgodovina evtanazije se je spreminjala, na eni strani smo imeli nacizem, katerega pripadniki so mislili, da so nekaj več, superiorna vrsta, ki v svoji bližini ne sme imeti slabe in šibke, ker jih samo zavirajo v njihovem razvoju. Tako so v evtanaziji videli možnost, da se takšnih »odvečnih« oseb znebijo in sčasoma so neozdravljivo bolne zamenjali s slabimi in šibkimi, te pa v najhujših časih nacizma z otroki in pripadniki druge vrste. Na drugi strani pa je v veliki meri odmevala religija, ker pa je vse bolj dobivala na moči, je bil tudi njen vpliv na oblast in družbo čedalje večji. Glavni moto religije je bil: »Človek je stvaritev Boga in samo on ima pravico upravljati z njegovim življenjem«. S tem se je tudi začel konflikt religije in prava. Pravo na eni strani (kot glas družbe in pravic posameznika, da sami odločajo o svojem življenju, o smrti in na kakšen način bodo umrli) in religija na drugi strani (kot večni argument proti evtanaziji). Ljudje z vse več težavami, bolezni in stiskami so v evtanaziji videli rešitev težav zase in za svoje bližnje, katerim so bili samo v breme. Začela so se pojavljati evtanazijska združenja in vse večji pritiski na zakonodajo, da se evtanazija legalizira. Največ uspeha so imeli na Nizozemskem, v zvezni državi Oregon v ZDA in v Severnem teritoriju Avstralije, kjer so evtanazijo uzakonili in jo izvrševali pod strogimi pravili in pogoji. Sledile so jim tudi druge države, tako da je evtanazija postala nekaj vsakdanjega. Večina držav pa ima evtanazijo še vedno prepovedano in njeno izvršitev preganja kot kaznivo dejanje. Ena izmed takih držav je tudi Slovenija, ki pozna samo dve dovoljeni obliki evtanazije: prekinitev zdravljenja in terapijo z dvojnim učinkom. Pod vplivom nasprotnikov evtanazije in religije, krščanstva in islama kot dveh največjih religij, se je izoblikovala tudi alternativa evtanaziji, kot neka vmesna rešitev, ki pomaga bolniku lajšati bolečine, obenem pa se ne vtika v njegovo dostojanstvo in naravni potek smrti. Evtanazija je bila in bo tudi v prihodnje vedno tema razprav in sporov, ker je skup pravic, ki si že same po sebi nasprotujejo. Oseba si želi smrti, da s tem obvaruje sebe in bližnje trpljenja, njegovi bližnji pa ga o
Ključne besede: evtanazija, dobra smrt, častna smrt, dostojanstvo, umor, odvzem življenja, bolezen, staranje, umiranje
Objavljeno: 07.02.2012; Ogledov: 3766; Prenosov: 818
.pdf Celotno besedilo (869,45 KB)

3.
ZLOČINI MOŠKIH LIKOV V IZBRANIH DELIH DOSTOJEVSKEGA
Bojana Pauman, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo zajema analizo izbranih moških likov in njihovih zločinov v romanih Zločin in kazen ter Bratje Karamazovi, ruskega avtorja Fjodora Mihajloviča Dostojevskega. Oba romana povezujejo temeljna bivanjska vprašanja o dobrem in zlem, življenjskih vrednotah, življenjskem smislu. V ospredje je postavljeno svetovnonazorsko vprašanje, ki je mučilo tudi samega Dostojevskega ali je Bog ali ne. Podlaga romana Zločin in kazen je odtujenost od družbe in družine glavnega junaka Rodiona Romanoviča Raskolnikova, nihilizem in ideja o nadčloveku. V romanu Bratje Karamazovi, ki velja za najboljše delo Dostojevskega, se prepletajo občutki socialne neenakosti in upora, družbene kritike, trpljenje, očetomor, ruska ideja, dejavna ljubezen ter razmišljanja o Bogu. Stična točka obeh romanov je umor. Oba romana imata tudi drobce avtobiografskosti. Ta je vidna v obsodbi na prisilno delo v Sibiriji, ki ga je doživel Dostojevski sam, v karakterizaciji likov, ki so podobni samemu Dostojevskemu in v sovraštvu do očeta, ki ima korenine v Dostojevskemu. Ker je Dostojevski vidni predstavnik psihološkega realizma, so temu tudi primerno oblikovani liki. Poudarjena je subjektivnost človekove osebnosti. Predstavljene so globoke plasti človekove duševnosti, ki se odražajo v govorjenju, razmišljanju, videzu likov.
Ključne besede: Ključne besede Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Zločin in kazen, Bratje Karamazovi, realizem, nihilizem, psihoanaliza, umor.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 2087; Prenosov: 663
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
"Licence to kill" : problem pravnosti in legtimnosti dovoljenja za ubijanje
Matjaž Matjašič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo skušali predstaviti prikrito delovanje treh večjih obveščevalnih služb in njihovo poseganje v človekove pravice. Skratka, raziskali bomo, ali “Licence to kill” obstaja oz. na podlagi katerega pravnega akta lahko tajne in vojaške službe izvajajo asasinacijo. To smo skušali ponazoriti v treh primerih: »Aleksandra Litvinanka so ubili s pomočjo radioaktivnega izotopa 210Po. S tem so ogrozili na tisoče drugih življenj, ker z radioaktivnim strupom morilci niso znali pravilno ravnati. Osamo Bin Ladna, bi lahko ameriški komandosi zajeli živega, ker je bil neoborožen, ko so stopili v njegovo sobo. Mahmud Al Mabhouja so ubili v Dubaju. Pri tej akciji je sodelovalo 27 agentov. Nekateri med njimi so uporabljali dvojnike potnih listin z imeni, ki so pripadala drugim ljudem. Šlo je za krajo identitete. S tem so ogrozili druga, nedolžna življenja«.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, atentati, umori, umor po naročilu, legitimnost, diplomske naloge
Objavljeno: 05.03.2013; Ogledov: 1160; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

5.
Odpravljanje tradicionalnih navad, ki škodujejo otrokom - primer Uganda
Maša Klajderič, 2018, diplomsko delo

Opis: Konvencijo o otrokovih pravicah (KOP) je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Veljati je začela 2. septembra 1990. KOP poziva vlade, naj otroke obravnavajo resno in spodbujanju njihovih pravic namenijo ustrezno pozornost v zakonih in usmeritvah, proračunskih odločitvah in vsakodnevnih dejavnostih na vseh upravnih ravneh. Pri tem je nujno zavarovati otrokovo pravico do svobode pred nasiljem. Nasilje nad otroki je namreč zelo razširjen pojav, ki ogroža vse otrokove pravice. Bistvo diplomskega dela je podrobneje predstaviti tradicionalne navade, ki škodujejo otrokom. Mednje uvrščamo obrezovanje otrok, spolno zlorabo otrok te umor iz časti. V zadnjih letih je bil dosežen pomemben napredek glede zaščite otrok pred nasiljem. Število držav, ki v svoje programe vključujejo preprečevanje in odpravo nasilja, nedvomno povečuje. Poleg tega se krepi tudi pravno varstvo otrok pred vsemi oblikami nasilja.
Ključne besede: otrok, otrokove pravice, obrezovanje deklic, umor iz časti, spolna zloraba
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 157; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
Facebook umor - kazensko pravni pregled (analiza primera)
Domen Mirt, 2019, diplomsko delo

Opis: Gre za prvi kazenski primer v Sloveniji, katerega kaznivo dejanje je bilo posneto in »v živo« predvajano na socialnem omrežju Facebook. Nasilni 23-minutni posnetek pretepanja je med Slovenci pritegnil ogromno pozornosti, saj je na spletu vztrajal več kot 13 ur. Čez dan si ga je ogledalo več kot 230 000 ljudi, kar je vzbudilo veliko nastrojenost proti nasilnežema. Žrtev nasilja je dan kasneje v UKC Ljubljana podlegla poškodbam, zaradi česar se je spremenil obtožni predlog iz hude telesne poškodbe v hudo telesno poškodbo s smrtnim izidom. Ker je bil kazenski primer zaradi svoje narave zelo poseben, je bil med sodno preiskavo prisoten v vseh medijih, ki so javnost informirali o spremembah samega primera. Po štirih mesecih sodne preiskave je tožilstvo obtožnico prekvalificiralo v umor, ta pa je ostala nespremenjena do sojenja. Nasilneža sta bila za storjeno dejanje obsojena na zaporno kazen nad 20 let, kar je za slovenske razmere sorazmerno visoka kazen, njuna zagovornika sta za to obtoževala medije, ki bi naj s svojim delom izvrševati posredni pritisk na javnost. Kljub pritožbam obrambe, da je za prekvalificirano obtožnico v postopku in končno izrečeno kazen Okrožnega sodišča v Krškem kriva javnost in njihovi pritiski, tega na Višjem sodišču v Ljubljani niso uvideli. V diplomski nalogi smo zato naredili analizo in preučili, kakšen je lahko vpliv medijev in posledično pritisk javnosti na odločitev o višini izrečene kazni, ter ali je zaradi objavljenega posnetka na spletu to pomenilo nedopusten pritisk na odločitev sodišča. Preverili smo tudi, ali je bil posnetek zaradi instituta privilegija zoper samoobtožbo sploh dopusten dokaz na sodišču ter pojasnili, kakšna je razlika med prvo bremenjeno obtožnico in kasnejšo prekvalificirano, ki ju je bremenila umora. Postavili smo si (nam) zelo pomembno vprašanje, ali/če bi se v samem primeru kaj spremenilo, če nasilneža posnetka ne bi objavila na Facebooku in se uporabniki Facebooka oziroma javnost ne bi neposredno seznanili s samim kaznivim dejanjem oziroma početjem.
Ključne besede: diplomske naloge, Facebook, umor, analiza, mediji, sodstvo
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 194; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (540,95 KB)

7.
Tomaž Becket in Henrik II.: prijateljstvo, izdaja, umor
Barbara Melanšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Leta 1154 je po dolgi in krvavi državljanski vojni na angleški prestol sedel Henrik II. - prvi v vrsti plantagenetskih kraljev - in začel novo obdobje v zgodovini Anglije. Vojskovanje, diplomacija in premišljena poroka z Eleanoro Akvitansko so mu kmalu prinesli imperij, ki se je raztezal vse od škotske meje pa do Pirenejev; imperij, ki mu je zgodovinopisje po smrti njegovega snovalca nadelo ime Anževinski imperij. Obdobje vladanja Henrika II. so zaznamovali številni dolgoletni spori: s francoskim kraljem Ludvikom VII., s Henrikovimi sinovi in pa s Tomažem Becketom, canterburyjskim nadškofom, katerega srhljivi umor na oltarju canterburyjske katedrale je odmeval skozi srednjeveško Evropo in pomembno vplival na odnose med posvetno in cerkveno oblastjo v Angliji, pa tudi v Evropi. Thomas Becket, sin preprostega trgovca z blagom, je bil po tem, ko se je izkazal za izjemno učinkovitega in zanesljivega tajnika canterburyjskega nadškofa Theobalda, leta 1155 imenovan na mesto kraljevega kanclerja. Le nekaj let kasneje ga je Henrik II. po Theobaldovi smrti imenoval za canterburyjskega nadškofa. Kraljeva usodno napačna presoja moža, ki ga je izbral za Theobaldovega naslednika, je sprožila začetek dolgoletnega spora med angleškim kraljem in canterburyjskim nadškofom glede vprašanja sodnih pristojnosti in razmerja moči med posvetno in cerkveno oblastjo v Angliji. Spor so zaznamovale globoko zakoreninjene osebnostne in ideološke razlike med glavnima akterjema ter dolgotrajna in zapletena diplomacija, v katero so bili vpleteni največji mogočneži tistega časa in katere končni neuspeh je razkril Becketov umor leta 1171.
Ključne besede: Henrik II., Tomaž Becket, srednjeveška Anglija, Canterbury, cerkvena oblast, umor.
Objavljeno: 22.07.2019; Ogledov: 181; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

8.
Inteligentnost serijskih morilcev
Mark Butenko Černe, 2019, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge najprej obravnavamo inteligenco, pri čemer nas zanima sam pomen pojma inteligence, njen izvor, razvoj skozi različna starostna obdobja človekovega življenja, primanjkljaje, ki jih nižji ali višji IQ predstavlja za človeka, njena interakcija s socialnim okoljem, kot pospeševalcem slabosti ali prednosti predeterminiranih genetskih lastnosti in nadaljnje usmeritve in predlogi raziskovalnega dela. Poleg inteligence obravnavamo serijske morilce, ki jih po kratkem uvodu v zgodovino tudi razčlenimo na različne tipe, opišemo njihove lastnosti, razložimo sociološke in psihološke teorije o njihovem nastanku in kasnejšem delovanju, omenimo metode preiskovanja serijskih umorov, in sicer metode vedenjskega in geografskega profiliranja. V razpravi diplomske naloge raziskujemo povezavo med inteligenco in serijskimi morilci. Pri iskanju odgovorov nam postavljajo smernice postavljene hipoteze in naše glavno raziskovalno vprašanje. Skozi raziskavo domače in tuje literature poskušamo najti odgovor, ali in kako stopnja inteligence vpliva na način izvrševanja umora pri serijskih morilcih. Na podlagi ugotovitev podamo predloge in usmeritve za nadaljnjo raziskovalno delo ter predloge za ukrepe, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju nastanka serijskih morilcev.
Ključne besede: diplomske naloge, inteligenca, serijski morilci, dednost, umor, kaznivo dejanje, socialno okolje
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 236; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1022,58 KB)

9.
Serijski morilci skozi čas
Anja Zorman Puher, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na opredelitev pojma serijskih morilcev ter dejavnikov značilnosti in delitev le-teh v različne kategorije. Pregled motivov, načinov in faktorjev, ki so vplivali na samega morilca, ter njihovi življenjski dejavniki so pomembni pri ugotovitvi trendnih značilnosti glede števila serijskih umorov skozi čas. Hipoteze diplomskega dela so bile zastavljene tako, da naj bi predstavljale splošno razmišljanje družbe o osebi »serijski morilec« in kaj v družbi ta oseba predstavlja. Tako diplomsko delo poskuša ugotoviti, ali so splošna razmišljanja družbe pravilna ali ne in v katerih vidikih odstopajo od realne slike in realnih podatkov o serijskih morilcih. Teoretični del diplomskega dela se osredotoča na psihološke dejavnike in vzorce ter podpise, preko katerih je mogoče lažje definirati, zakaj je oseba postala serijski morilec. Nadaljnje se v drugem delu teoretičnega dela diplomsko delo osredotoča na žrtve ter preiskovanje umorov. S pomočjo teh dveh temeljev pa v primerjalni analizi serijskih morilcev nato lažje opredelimo rezultate sodnega pregona, kot so kazni, in lažje razumemo organiziranosti tipa morilca, njegovega motiva in načina umora. V zaključku diplomskega dela imamo predstavljene rezultate analize posameznih serijskih morilcev kakor tudi trendno analizo ter posamezne hipoteze. Diplomsko delo je tako prišlo do ugotovitev glede trenda, ki se kaže, ter do ugotovitev, kateri dejavniki so najbolj poglavitno vplivali na serijske morilce.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilec, umor, trendi, analiza
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 122; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici