| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Serijski morilci v kontekstu družbe, biologije in socioloških teorij : magistrsko delo
Tadej Bogovič, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali vpliv serijskih morilcev na družbo. Najprej smo predstavili osnovne pojme, ki so ključni za nadaljnje razumevanje obravnavane tematike, in se seznanili z različnimi vrstami serijskih morilcev. Nato smo se osredotočili na tiste dejavnike, ki pripomorejo k temu, da se posamezniki sploh razvijejo v serijske morilce. Izkazalo se je, da ni zgolj en dejavnik tisti, ki odločilno vpliva na razvoj serijskih morilcev, ampak gre za kombinacijo različnih dejavnikov, ki se lahko medsebojno povezujejo in vsi na neki način pripomorejo k izoblikovanju serijskih morilcev. Predstavili smo okolje, v katerem serijski morilci delujejo, in kakšne so značilnosti tega okolja. Nanizali smo tudi primere serijskih morilcev iz različnih držav in mednje vključili tudi slovenskega serijskega morilca Silva Pluta. Nazadnje smo se še ustavili pri nazornem pregledu raznovrstnih teorij, ki se ukvarjajo s preučevanjem ter raziskovanjem na področju serijskih morilcev in kriminalitete. Opisali smo biološke teorije, sociološke teorije, psihološke teorije in teorijo racionalne izbire in spoznali, da se teorije poslužujejo različnih načinov za preučevanje serijskih morilcev. Najbolj optimalno bi bilo, če bi lahko iz vsake teorije uporabili samo njene učinkovite načine preučevanja. Na podlagi kritik pa bi omenjene teorije še dodatno izboljšali.
Ključne besede: serijski morilec, umor, kriminaliteta, deviantnost
Objavljeno v DKUM: 31.05.2023; Ogledov: 430; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

2.
Psihološke značilnosti storilcev intimnopartnerskih umorov : sistematični teoretični pregled
Ema Šumenjak, Tinkara Pavšič Mrevlje, 2022, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Intimnopartnerski umor (IPU) je pereč problem, saj predstavlja skoraj vsak sedmi umor na svetu (Stöckl idr., 2013). Psihološke vsebine, ki se konsistentno pojavljajo v literaturi o storilcih intimnopartnerskih umorov, so otroštvo storilcev, motivi, čustvovanje, duševno zdravje in dinamika odnosa med storilcem in žrtvijo. Psiholoških raziskav izključno na to temo ni, manjka pa tudi pregled študij, ki vsaj delno vključujejo psihološke karakteristike IPU. Metode: Sistematični pregled literature smo izvedli z metodo PRISMA in iskanjem v podatkovnih bazah Scopus in PsycARTICLES. Identificirali smo 11 študij, ustreznih za analizo. Ugotovitve: Sinteza pregledanih študij kaže, da zloraba v otroštvu ni povezana z IPU in da je otroštvo storilcev IPU razmeroma konvencionalno. IPU se kaže kot čustvene in ne praktične narave, avtorji pa so kot najpogostejši motiv identificirali prekinitev zveze oziroma namen prekinitve zveze. Študije poročajo o pomembnem deležu storilcev IPU, ki imajo duševne motnje, vendar odstotki med študijami zelo nihajo. Neenotni so tudi rezultati glede predhodnega nasilja v razmerju – nekateri poročajo o storilcih, ki so pred umorom izvajali nasilje nad svojo intimno partnerko, drugi pa, da takega nasilja ni bilo. Omejitve/uporabnost raziskave: Članek daje vpogled v do sedaj znane psihološke značilnosti storilcev IPU, kar lahko služi kot podlaga za prihodnje raziskovanje. V prispevku so poudarjene pomanjkljivosti raziskav in predlagane raziskovalne vsebine za premostitev leteh. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je izviren, saj se je večina sistematičnih pregledov tematike IPU do sedaj osredotočala na bolj očitne dejavnike tveganja za IPU, ki so širši od psiholoških.
Ključne besede: intimnopartnerski umor, storilci, psihologija, motivi, otroštvo, čustvovanje
Objavljeno v DKUM: 17.08.2022; Ogledov: 517; Prenosov: 36
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Sodnomedicinska analiza poškodb s strelnim orožjem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matevž Lipovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Pri sodnomedicinski analizi poškodb s strelnim orožjem gre za nabor postopkov, ki jim strokovnjaki s področja sodne medicine sledijo pri obravnavi strelnih poškodb ne glede na vrsto strelnega orožja, s katerim je bila poškodba povzročena. V proces obravnave smrti kot posledice strelne poškodbe ne sodi le obdukcija umrlega, temveč je potrebno tudi poznavanje balistike rane, fizike ter drugih komplementarnih znanj, s katerimi prepletamo način preiskovanja. Sodnomedicinska in kriminalistična veda se pri preiskavi poškodb in smrti zaradi uporabe strelnega orožja dopolnjujeta. Sodnomedicinska veda se ukvarja s proučevanjem načina in mehanizma poškodovanja, oceno strelne razdalje, značilnostmi strelnih ran ter vzrokom smrti, medtem ko se kriminalistična veda ukvarja z vrsto orožja, naboja, iskanjem osumljencev ter zbiranjem informacij in obvestil. Da bi celoten postopek tekel pravilno, pa je treba tekom preiskave zagotoviti ustrezno zavarovanje sledi in predmetov ter vzdrževati raven strokovnosti. Strelne poškodbe so povzročene z različnimi tipi strelnega orožja. Preiskovalci v praksi naletijo na raznovrstno paleto strelnega orožja – od doma sestavljenega oziroma predelanega do tovarniško izdelanega. Z gibanjem projektila v orožju, izven njega in do trenutka, ko ta zadane tarčo, se ukvarja balistika. Balistika je veda, ki proučuje gibanje projektila v orožju in izven njega, tako med drugim zajema tudi balistiko rane, tj. proučevanje gibanja projektila po prodoru v človeško tkivo. Upoštevajoč obseg rane, se določi, ali je bil strel izveden iz dolgocevnega orožja (obsežnejše uničenje tkiva) ali kratkocevnega orožja. V pravilno zastavljenem postopku obravnave samomora ali umora s strelnim orožjem so upoštevani najrazličnejši indici, s katerimi preiskovalci opredelijo vrsto dejanja. Pri samomorih je značilno, da do poškodbe pride na delih telesa, ki so samomorilcu lažje dostopni, pri umorih pa so pogosti streli v vitalne organe.
Ključne besede: diplomske naloge, sodna medicina, balistika, umor, samomor, strelne poškodbe
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 1116; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

4.
Serijski morilci: prirojeno in/ali privzgojeno : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Vita Bernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Opredelitev serijskega morilca si delita Donald Lunde in Robert Ressler. Po njuni opredelitvi je serijski morilec tisti, ki zagreši umor vsaj treh ljudi v časovnem obdobju, ki je daljši od 30 dni, medtem ko je med posameznimi umori obdobje »cooling-off«. Raziskave povezav med biološkimi dejavniki, socialnimi dejavniki in kriminalnim obnašanjem so se v zadnjem desetletju zelo razširile in so ena izmed najhitreje rastočih vej v kriminologiji. Pri bioloških dejavnikih ima pri kriminalnem obnašanju veliko vlogo veliko dejavnikov, kot so npr. genetika, hormoni in nevrotransmitorji, nevrološki primanjkljaji, nevropsihologija in strupi iz okolice. Socialni dejavniki vključujejo tiste, ki vplivajo na kriminalno obnašanje po veliko socialno-temelječih teorijah v kriminologiji. Ti dejavniki so npr. vplivi vrstnikov, razmere v družini, socialno-ekonomski status, navezanost na starše, raven izobrazbe, religija, materialni status, lokacija prebivališča itd. Mnenja strokovnjakov se močno razlikujejo. Po eni strani jih veliko zagovarja stran, ki trdi, da na oblikovanje serijskega morilca vpliva prirojenost, po drugi jih veliko trdi, da se serijski morilci oblikujejo s pomočjo okolice. Poraja se veliko vprašanje, ali je serijske morilce mogoče zaustaviti – res je, da jih je z novo, naprednejšo tehnologijo lažje najti in prepoznati, vendar znanost še ni dovolj napredna, da bi fenomen serijskega morilca dejansko lahko preprečili.
Ključne besede: diplomske naloge, umor, tipologija, primeri umorov, serijski morilci, dejavniki umorov
Objavljeno v DKUM: 27.10.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (843,62 KB)

5.
Intimnopartnerski umori v osrednjem in zahodnem delu Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nastja Škaper, 2021, diplomsko delo

Opis: Vsaka peta ženska je vsaj enkrat v življenju deležna partnerjevega nasilja. Omejujoči dejavnik pri ugotavljanju pogostnosti intimnopartnerskega nasilja je predvsem veliko neprijavljenih primerov nasilja v družini. Strokovne službe se pogosto soočijo z nasiljem »za štirimi stenami«, šele ko je nasilje prisotno že dalj časa in se kaže s hudimi, včasih tudi usodnimi posledicami. Intimnopartnerski umori so najhujša posledica intimnopartnerskega nasilja in so najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk. Storilci so štirikrat pogosteje moški in žrtve ženske. Vsak sedmi umor na svetu je intimnopartnerski umor, ki ga napovedujejo grožnje, zalezovanje in/ali zgodovina intimnopartnerskega nasilja, zato so tudi označeni kot »napovedani umori«. Dejanje je izrazito spolno zaznamovano kaznivo dejanje in storilec najpogosteje nekdanji zakonec oziroma partner. Ker je ozaveščenost družbe o intimnopartnerskem nasilju in umoru nezadostna, v diplomskem delu obravnavamo posebnosti in značilnosti intimnopartnerskega umora. Pregledali smo strokovno literaturo in statistične podatke Ministrstva za notranje zadeve in Statističnega urada Republike Slovenije ter opravili analizo zbranih statističnih podatkov v obdobju med letoma 2015 in 2017. Rezultati raziskave potrjujejo, da so v partnerskem odnosu pogosteje nasilni moški kot ženske in da so žrtve intimnopartnerskega umora izključno ženske. Najpogosteje uporabljena sredstva pri dejanju umora so strelno orožje, nož ter predmeti iz kovine, plastike, stekla in lesa. Najpogostejši kraji umora so stanovanjska hiša v naselju, stanovanje v bloku, cesta, ulica ali trg v naselju ter stanovanjska hiša izven naselja. Rezultati raziskave bi lahko doprinesli k boljšemu razumevanju problematike ter bi lahko predstavljali izhodišče obsežnejšim raziskavam intimnopartnerskega umora v slovenski populaciji za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: diplomske naloge, intimni partner, umor, nasilje, žrtev, povzročitelj
Objavljeno v DKUM: 16.03.2021; Ogledov: 1067; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
Primerjava množičnih in serijskih morilcev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Biljana Marković, 2020, diplomsko delo

Opis: Serijski in množični umori spremljajo človeštvo od začetka. Ti so se dogajali že v preteklosti, vendar takrat niso dosegli takšne medijske odmevnosti kot danes. Storilci serijskih ali množičnih umorov so postali zanimivi za medije, saj so bila njihova dejanja nevsakdanja in zato zanimiva za javnost. Če primerjamo novo celino s staro, Ameriko z Evropo, ugotovimo, da je množičnih in serijskih umorov veliko več v Ameriki, seveda pa imamo tudi v Evropi primere množičnih umorov in serijskih. Nekateri med njimi so bila tudi medijsko zelo izpostavljeni, drugi nekoliko manj. Serijski in množični umor spadata med večkratne umore, saj storilci umorijo več oseb hkrati. Treba pa je poudariti, da kriminologija loči med tema dvema pojmoma. Serijski umor je niz več umorov, ki ga storilci storijo v daljšem časovnem obdobju, to lahko traja nekaj dni, mesecev ali več let. Množični umori pa so niz umorov, pri katerih je umorjenih več ljudi hkrati v razmiku nekaj ur. V diplomski nalogi sem se osredotočila na serijske in množične morilce. Predstavljene so definicije obeh skupin morilcev, osebnostne značilnosti obeh, ter tipologija serijskih in množičnih morilcev. V nadaljevanju sem opisala motive za dejanja serijskih in množičnih morilcev in na podlagi primerov poskušala ugotoviti, kako serijski in množični morilci izbirajo svoje žrtve. Za konec sem podala nekaj primerov obeh skupin morilcev. S pregledom literature sem poskušala ugotoviti, kateri so dejavniki, ki so vplivali na morilce, da so se odločili moriti. Skušala sem ugotoviti, kaj je posameznika napeljalo k umoru so imeli težavno otroštvo, težave z duševnim zdravjem ali so na njihova dejanja vplivali drugi dejavniki.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilec, množični morilec, umor
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 783; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (302,88 KB)

7.
Nacistična evtanazija v zgodovini evtanazije : magistrsko delo
Vesna Mihovilovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Evtanazija (euthanatos), ki v skladu z grškim izvorom, pomeni dobro ali blago smrt, tudi danes ne razumemo dosti drugače. Iz enega vidika pomeni smrt brez trpljenja, iz drugega pa same ukrepe, ki naj pripeljejo do take smrti. Glede na ukrepe jo ločimo na aktivno in pasivno. Evtanazijo lahko delimo tudi glede na izraženo voljo bolnika in sicer: prostovoljna, neprostovoljna in prisilna evtanazija. Primer prisilne evtanazije je »nacistična evtanazija«, katera se je začela pripravljati že leta 1933, s prihodom nacistov na oblast. Najprej je bil sprejet zakon o sterilizaciji, ki so ga kasneje razširili z določbami o prisilnih splavih, da bi preprečili potomstvo dedno bolnim. Nadaljevali so z evtanazijo iznakaženih in umsko bolnih novorojencev v raznih otroških zavodih. Kasneje so razpotegnili starostno mejo na otroke do 16. leta. Vse to je bila zgolj predhodna faza evtanazije odraslih ali tako imenovane Akcije T4. Slednja je potekala v skrajni tajnosti in v njej je bilo do septembra leta 1941, ko je bila Akcija T4 ustavljena, usmrčenih okrog 70.000 ljudi. Kljub ustavitvi evtanazije odraslih pa se je ta še vedno odvijala, na skrivaj, v zdravstvenih ustanovah, vse do konca vojne. »Nacistična evtanazija« je »zrasla« v nacistični ideologiji, ki pa se je zgledovala med drugim tudi po evgeniki 19. in 20. stoletja. Evgenika je načrtno prizadevanje za telesno in duševno izboljšanje potomstva, to je njen pozitivni vidik. Hkrati ima tudi negativni vidik, ko gre za načrtno uničevanje potomstva iz različnih razlogov, lahko tudi rasističnih. Iz navedenega sledi, da je »nacistično evtanazijo« mogoče razlagati iz dveh vidikov, iz vidika evtanazije in evgenike. Torej »nacistična evtanazija« kot negativni evgenični ukrep. Da so lahko »nacistično evtanazijo« izvajali, je poleg močne propagande, pripomogel pravni in politični sistem. Torej totalitarna diktatura s svojim nasiljem, propagando in enostrankarskim sistemom. Na drugi strani pa pravni sistem, ki je služil zgolj za uresničevanje nacistične ideologije in je podredil vlogo človekovih pravic, jih močno omejil ter v veliko preveč primerih, odvzel. Pravni red z najbolj krutimi, krivični in nemoralni zakoni, ki so na podlagi zakona o »posebnih« pooblastilih, lahko bili protiustavni.
Ključne besede: pravni sistem, politični sistem, totalitarizem, diktatura, nacizem, evgenika, morala, milostna smrt, umor
Objavljeno v DKUM: 12.10.2020; Ogledov: 1728; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (656,33 KB)

8.
Preiskovanje sumov umora z zastrupitvijo : magistrsko delo
Špela Šoba, 2020, magistrsko delo

Opis: Umori z zastrupitvami so kazniva dejanja, ki so v primerjavi z drugimi načini umorov redka. Njihovo odkrivanje ni enostavno. Umor z zastrupitvijo ne vzbuja sumov o storjenem kaznivem dejanju. Tudi kraj dejanja in izbor načina umora nista tipična in zahtevata od preiskovalcev drugačne pristope preiskovanja. Umori z zastrupitvijo so se pojavljali že od nekdaj in še danes veljajo za misteriozna kazniva dejanja, ki odpirajo veliko vprašanj. Storilci namesto po klasičnem orožju posežejo po različnih toksičnih snoveh, ki s svojim delovanjem v odvisnosti od njihovega odmerka lahko povzročijo znake, ki sprva spominjajo na začetek neke bolezni, nato pa se simptomi stopnjujejo in na koncu sledi smrt. Vsaka snov, katere odmerek je dovolj velik, je potencialen strup, ki lahko povzroči znake in simptome bolezni ali smrt. To so bodisi farmacevtski izdelki, čistila, pesticidi, kemikalije, strupene rastline ali živali, droge, kemično orožje, težke kovine itd. Storilec strup izbere glede na to, kako težko ga je odkriti v telesu žrtve, oziroma se ga pri obdukciji in s toksikološkimi preiskavami težko zazna in ki v odvisnosti od odmerka povzroči relativno hitro in gotovo smrt. Poleg izbora primernega strupa je za storilca ključen dober načrt in priprava na dejanje. Pri preiskovanju takšnih kaznivih dejanj morajo preiskovalci tesno sodelovati z zdravstveno stroko, ki pri tem igra ključno vlogo. Ugotovitve zdravnikov, ki so bili v stiku z žrtvijo, lahko razjasnijo marsikatero dilemo. Obdukcija in toksikološke preiskave so v primerih umorov z zastrupitvijo ključne in lahko v najbolj idealnem primeru (če ne gre za izjemno težko izsledljiv strup) podajo odgovore na vsa vprašanja o morebitni zastrupitvi. V primerih, ko gre za zastrupitev z redkim strupom, je potrebno sodelovanje z različnimi institucijami in laboratoriji, ki razpolagajo s primerno opremo za odkrivanje in dokazovanje določenega strupa. V Sloveniji so to med drugim Inštitut za sodno medicino, Institut »Jožefa Stefana«, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo itd. Če se sumi o storjenem kaznivem dejanju pojavijo, ko je truplo že pokopano, sledi izkop trupla (ekshumacija) in ponovna obdukcija ter toksikološke preiskave, da bi se ugotovilo pravi vzrok smrti.
Ključne besede: magistrska dela, umor, zastrupitev, kriminalistično preiskovanje, sodna medicina, ekshumacija, redki strupi
Objavljeno v DKUM: 16.06.2020; Ogledov: 1365; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
Serijski morilci skozi čas : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Zorman Puher, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na opredelitev pojma serijskih morilcev ter dejavnikov značilnosti in delitev le-teh v različne kategorije. Pregled motivov, načinov in faktorjev, ki so vplivali na samega morilca, ter njihovi življenjski dejavniki so pomembni pri ugotovitvi trendnih značilnosti glede števila serijskih umorov skozi čas. Hipoteze diplomskega dela so bile zastavljene tako, da naj bi predstavljale splošno razmišljanje družbe o osebi »serijski morilec« in kaj v družbi ta oseba predstavlja. Tako diplomsko delo poskuša ugotoviti, ali so splošna razmišljanja družbe pravilna ali ne in v katerih vidikih odstopajo od realne slike in realnih podatkov o serijskih morilcih. Teoretični del diplomskega dela se osredotoča na psihološke dejavnike in vzorce ter podpise, preko katerih je mogoče lažje definirati, zakaj je oseba postala serijski morilec. Nadaljnje se v drugem delu teoretičnega dela diplomsko delo osredotoča na žrtve ter preiskovanje umorov. S pomočjo teh dveh temeljev pa v primerjalni analizi serijskih morilcev nato lažje opredelimo rezultate sodnega pregona, kot so kazni, in lažje razumemo organiziranosti tipa morilca, njegovega motiva in načina umora. V zaključku diplomskega dela imamo predstavljene rezultate analize posameznih serijskih morilcev kakor tudi trendno analizo ter posamezne hipoteze. Diplomsko delo je tako prišlo do ugotovitev glede trenda, ki se kaže, ter do ugotovitev, kateri dejavniki so najbolj poglavitno vplivali na serijske morilce.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilec, umor, trendi, analiza
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 1223; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
Inteligentnost serijskih morilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Mark Butenko Černe, 2019, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge najprej obravnavamo inteligenco, pri čemer nas zanima sam pomen pojma inteligence, njen izvor, razvoj skozi različna starostna obdobja človekovega življenja, primanjkljaje, ki jih nižji ali višji IQ predstavlja za človeka, njena interakcija s socialnim okoljem, kot pospeševalcem slabosti ali prednosti predeterminiranih genetskih lastnosti in nadaljnje usmeritve in predlogi raziskovalnega dela. Poleg inteligence obravnavamo serijske morilce, ki jih po kratkem uvodu v zgodovino tudi razčlenimo na različne tipe, opišemo njihove lastnosti, razložimo sociološke in psihološke teorije o njihovem nastanku in kasnejšem delovanju, omenimo metode preiskovanja serijskih umorov, in sicer metode vedenjskega in geografskega profiliranja. V razpravi diplomske naloge raziskujemo povezavo med inteligenco in serijskimi morilci. Pri iskanju odgovorov nam postavljajo smernice postavljene hipoteze in naše glavno raziskovalno vprašanje. Skozi raziskavo domače in tuje literature poskušamo najti odgovor, ali in kako stopnja inteligence vpliva na način izvrševanja umora pri serijskih morilcih. Na podlagi ugotovitev podamo predloge in usmeritve za nadaljnjo raziskovalno delo ter predloge za ukrepe, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju nastanka serijskih morilcev.
Ključne besede: diplomske naloge, inteligenca, serijski morilci, dednost, umor, kaznivo dejanje, socialno okolje
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1501; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1022,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici