SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Študij umetnostne zgodovine v Mariboru
Marjeta Ciglenečki, 2009, strokovni članek

Ključne besede: umetnostna zgodovina, vzgoja in izobraževanje, študij, Maribor
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 631; Prenosov: 5
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

2.
Predsednica CIHA prof. Jaynie Anderson na obisku v Sloveniji
Marjeta Ciglenečki, 2009, poljudni članek

Ključne besede: umetnostna zgodovina, gostovanja, predsednica CIHA, Slovenija, kronika
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 617; Prenosov: 7
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

3.
Integracija umetnostne zgodovine v medpredmetno povezan pouk nemščine kot tujega jezika na gimnaziji
Nataša Radanovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja možnost medpredmetnega povezovanja med nemščino in umetnostno zgodovino na gimnaziji, s poudarkom na tem, kako lahko umetnostno zgodovino integriramo v pouk tujega jezika. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, ki temelji na praktični raziskavi. V teoretičnem delu bo pojasnjen pomen pouka nemškega jezika in umetnostne zgodovine na gimnaziji, predstavljen bo pojem medpredmetnega povezovanja obeh predmetov in učne oblike pri pouku kot tudi vloga učitelja pri pouku medpredmetnega povezovanja. Empirični del temelji na izvedbi nekaterih medpredmetno povezanih učnih ur umetnostne zgodovine in nemščine ter rezultatov anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izpolnili na koncu učne ure. Rezultati raziskave so v magistrskem delu grafično predstavljeni in analizirani.
Ključne besede: Medpredmetno povezovanje, učenci, gimnazija, nemščina, umetnostna zgodovina, vseživljenjsko učenje.
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 205; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

4.
Povezovanje in razstavljanje v Mariboru med obema vojnama: Umetniški klub Grohar
Nika Vaupotič, 2018, magistrsko delo

Opis: Predmet magistrskega dela je Umetniški klub Grohar, ki je deloval v času med letoma 1920 in 1926 v Mariboru. Ob koncu prve svetovne vojne, ko je mesto dobilo novo politično in geografsko vlogo, organiziranega likovnega življenja v Mariboru ni bilo. Umetniški klub Grohar si je zadal nalogo, da vzbudi v prebivalcih zanimanje za umetnost in ustvari umetniški trg, podpira umetniško ustvarjalnost na slovenskem Štajerskem in v Mariboru vzpostavi kontinuirano razstavno dejavnost. V času delovanja kluba so organizirali deset razstav, na katerih so lahko svoja dela predstavili člani in gostujoči umetniki. V nalogi so osvetljeni razlogi za nastanek Umetniškega kluba Grohar in okoliščine, v katerih je deloval. Analizirana je recepcija v likovni kritiki in javnosti ter vloga pri ustvarjanju umetniškega življenja v 20. stoletju v Mariboru, nenazadnje pa tudi njegovo mesto v slovenski in jugoslovanski umetnosti v času med obema vojnama.
Ključne besede: Umetniški klub Grohar, Maribor, likovna društva, razstave, umetniško povezovanje, umetnost med obema vojnama, umetnostna zgodovina, 1920, Viktor Cotič, Anton Gvajc, Fran Stiplovšek
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 17; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

5.
Pomen inspiracije in duhovnosti v vizionarski umetnosti: možni koncepti med sodobnimi slovenskimi umetniki
Dona Pratnekar, 2017, diplomsko delo

Opis: Sfero vizionarskega srečujemo na mnogih področjih človeškega bivanja, od znanosti do politike in ne le v umetniškem in duhovnem kontekstu. Vizionarsko slikarstvo in umetniško gibanje se v svojem delovanju gibljeta preko vseh teh sfer, jih povezujeta, prepletata in tolmačita skozi nove in stare simbolne podobe. Diplomsko delo raziskuje vizionarsko umetnost, kot skupek umetniško duhovnih praks, tehnik in konceptov, ki jo oblikujejo v eno izmed mlajših in zmuzljivejših sodobnih umetniških form. Akademsko šolani eksperimentatorji so skozi svobodna psihedelična desetletja prejšnjega stoletja vzpostavili določene smernice, te pa temeljijo na vedno vnovični deviaciji od že poznanega in poglabljanje v še ne raziskano ali že pozabljeno iz začetkov človeške zavesti. Tako se v vizionarski umetnosti stakneta vsa zgodovina in prihodnost svetega in umetnostnega: magija šamanizma, mitskega in orientalskih ved je neločljivo zvezana z napredkom tehnologije in spoznanji znanosti, ki pa tudi sama korenini v alkemični duhovni znanosti. Vizionarska osebnost, energija in izkušnja so vodilni koncepti v vizionarski umetnosti, ki pa jih zasledimo povsod v povezavi z duhovnim, svetim, notranjim in domišljijskim. Slikanje notranjih, arhetipskih motivov vizionarskemu slikarstvu omogoča transpersonalno univerzalnost, ne le v okviru zahodne kulture, temveč vseh ljudskih duhovnih tradicij. S pojavom vizionarskega slikarstva v Sloveniji je določeno število sodelujočih umetnikov dodatno objasnilo koncept vizionarske umetnosti kot duhovne prakse in inspiracijsko podobo vizionarske umetnosti v zahodni internetni civilizaciji.
Ključne besede: umetnostna zgodovina, vizionarstvo, duhovnost, navdih, znanost, šamanizem, stanja zavesti, Ana Baraga, Lili Hribovšek, Nik Anikis Skušek, vizionarsko slikarstvo
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 247; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

6.
Strokovno izrazje v razstavnih katalogih Umetnostne galerije Maribor
Vesna Ocvirk, 2018, magistrsko delo

Opis: Pogosto se srečamo z razstavnim katalogom, ki je del umetnostnozgodovinske stroke. Zdi se, da je slovenščina kot strokovni jezik v nevarnosti, da bi ga izpodrinila angleščina. Za pomanjkanjem strokovnega slovenskega izrazja pa trpi tudi umetnostna zgodovina. Stroka še vedno nima svojega terminološkega slovarja, zato smo primorani izrazje iskati v strokovnih priročnikih, kot so učbeniki, ter v monografijah in prispevkih strokovnjakov. Razstavni katalog kot besedilna vrsta še ni bil natančneje opredeljen ali kakor koli analiziran. Naš cilj je bil, da celovito predstavimo razstavne kataloge Umetnostne galerije Maribor, v katerih smo opazovali oblikovno in vsebinsko zgradbo ter strokovno izrazje, tega pa v nadaljevanju analiziramo glede na izvor, število besed in glede na besedno vrsto. Analiza je pokazala, da prevladuje samostalniško enobesedno izrazje, ki je večinoma prevzeto. Izkazalo se je, da se za isti pomen uporablja več različnih izrazov, čemur bi se morali v stroki izogibati, da ne bi prihajalo do nejasnosti. Na žalost pa v teh besedilih zasledimo tudi slogovne in pravopisne napake. Stroka brez natančno opredeljene terminologije ne funkcionira dovolj strokovno, zato je pomembno, da se v prvi vrsti terminologija poenoti in zapiše na enem mestu, v enojezičnem strokovnem slovarju.
Ključne besede: Umetnostna zgodovina, umetnostnozgodovinski priročniki, Umetnostna galerija Maribor, strokovni jeziki, razstavni katalog, strokovno izrazje, prevzetost.
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 22; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici