1. Vloga kiparskih dejavnosti z glino pri celostnem razvoju predšolskega otroka : diplomsko deloSandra Svetina, 2025, diplomsko delo Opis: Glina v predšolskem obdobju ni le ustvarjalni material, temveč pomembno orodje za razvoj domišljije, finomotorike, čustvenega izražanja in prostorskega zaznavanja. Diplomska naloga temelji na projektnem delu z otroki, starimi 4-5 let, skozi šest kiparskih dejavnosti. Namen je raziskati, kako glina spodbuja likovno izražanje in otrokov razvoj. Teoretični del obravnava razvoj otrok in vlogo gline, praktični pa opazuje ustvarjalni proces in napredek.
Ključne besede: likovna umetnost, kiparstvo, glina, predšolsko obdobje, celostni razvoj otroka
Objavljeno v DKUM: 14.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (2,80 MB) |
2. Zastopanost avdiovizualnih vsebin v okviru dejavnosti poslušanja glasbe pri pouku glasbene umetnosti v osnovni šoli : magistrsko deloValentina Meznarič, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so opredeljena izhodišča pouka glasbene umetnosti glede na glasbene dejavnosti skozi posamezna vzgojno-izobraževalna obdobja. Posebej se osredotočamo na pojem avdiovizualnega, kjer podrobneje opredelimo razlike med avdiovizualnimi mediji, sredstvi in vsebinami. Pri tem pregled literature v slovenskem prostoru nakazuje na pomanjkanje raziskav, ki bi proučevale vključevanje avdiovizualnih vsebin pri pouku glasbene umetnosti. Zanimalo nas je, v kolikšni meri in na kakšen način učitelji vključujejo avdiovizualne vsebine pri pouku glasbene umetnosti skozi vertikalo osnovnošolskega izobraževanja s poudarkom na glasbeni dejavnosti poslušanja. Raziskali smo vrste avdiovizualnih vsebin, ki jih učitelji uporabljajo in s katerimi izzivi se srečujejo pri iskanju in uporabi le-teh. Nenazadnje smo želeli tudi ugotoviti, ali bi za učitelje glasbene umetnosti bila koristna spletna platforma, ki bi ponujala zbirko strokovno pregledanih avdiovizualnih vsebin.
V raziskavi je sodelovalo 200 učiteljev glasbene umetnosti v slovenskih osnovnih šolah. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so najpogosteje zastopana vrsta avdiovizualnih vsebin spletne platforme (YouTube), najpogostejši razlogi za njihovo uporabo pa vizualizacija, motivacija učencev in zvočni (poslušalski) primeri. Zaznali smo tudi visoko potrebo učiteljev po zbirki strokovno pregledanih avdiovizualnih vsebin za pouk glasbene umetnosti.
Ključne besede: avdiovizualne vsebine, poslušanje, glasbena umetnost, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,03 MB) |
3. Vloga tetovaž v skupnosti skozi umetnost : magistrsko deloTjaša Gamser, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga raziskuje simbolni in družbeni pomen tetovaž ter njihovo vlogo v oblikovanju skupnosti skozi umetnost. Teoretični del obravnava zgodovinski razvoj tetoviranja od prazgodovine do sodobnosti, pri čemer poudarja pomen tetovaž v različnih kulturah, subkulturah in kontekstih – od plemenskih skupnosti in zaporniških sistemov do sodobnih umetniških praks. Poseben poudarek je na umetnikih, ki tetoviranje vključujejo v svoja umetniška dela, ter na povezavi med tetovažo in identiteto posameznika.
V praktičnem delu je predstavljen avtorski projekt ZA(VEDNO), v okviru katerega je šestnajst sodelujočih prejelo tetovažo motiva listajoče knjige. Projekt raziskuje participacijo, pomen skupinske povezanosti in oblikovanje virtualne skupnosti skozi umetniško izkušnjo. Tetovaže tako postanejo sredstvo osebnega in skupinskega izraza, projekt pa del umetniškega raziskovanja sodobne participativne umetnosti.
Ključne besede: tetovaže, skupnost, umetnost, participativna umetnost, virtualna skupnost
Objavljeno v DKUM: 10.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (3,20 MB) |
4. Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku glasbene umetnostiMateja Blatnik, Barbara Kopačin, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Učitelji glasbene umetnosti v osnovni šoli pri poučevanju večinoma uporabljajo tudi informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (v nadaljevanju IKT), saj nam ta omogoča delovanje funkcij zvoka, videa, prenašanja podatkov in brskanja po svetovnem spletu, kar služi kot pripomoček pri izvajanju določenih glasbenih dejavnosti. Zanimalo nas je, koliko si razredni učitelji pri poučevanju glasbene umetnosti pomagajo z uporabo IKT ter ali obstaja povezava med glasbeno izobrazbo razrednih učiteljev (formalno glasbeno izobraževanje, pevski zbor, plesne dejavnosti) in uporabo IKT pri pouku glasbene umetnosti. Ugotovili smo, da je uporaba IKT med poukom glasbene umetnosti pogojena s predhodno glasbeno izobrazbo učiteljev.
Ključne besede: glasbena šola, plesne dejavnosti, pevski zbor, glasbena umetnost, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Objavljeno v DKUM: 24.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (715,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vpliv vključevanja sodobnih likovnih praks v pouk likovne umetnosti na likovnooblikovni razvoj osmošolcevKatja Kozjek Varl, Jerneja Herzog, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Znano je, da lahko različni dejavniki pozitivno vplivajo na likovni razvoj pri
učencih, vendar pa še ni raziskano, ali lahko nanj pozitivno vpliva tudi sodobna
likovna umetnost. Predvsem zato, ker je večplastna in kompleksna za
razumevanje, se na tem mestu utemeljeno pojavlja vprašanje, ali jo lahko z
namenom pozitivnega vplivanja na razvoj likovnih sposobnosti vključujejo učitelji
v enaki meri in obsegu kot druge vsebine likovne umetnosti. Zato v prispevku
predstavljamo rezultate pedagoškega eksperimenta, s katerim smo preverjali vpliv
vključevanja sodobnih umetniških praks na razvoj likovnooblikovnih sposobnosti
osmošolcev (N = 121). Z raziskavo smo uspeli dokazati, da vključevanje sodobnih
umetniških praks v pouk likovne umetnosti pozitivno vpliva na likovnooblikovni
razvoj osmošolcev.
Ključne besede: sodobna likovna umetnost, pouk likovne umetnosti, likovni razvoj, likovnooblikovne sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 17.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (615,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Opus Vincenta van Gogha kot motivacija za likovno ustvarjanje v predšolskem obdobju : diplomsko deloAneta Fričovsky, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo likovnih del Vincenta van Gogha kot spodbudo za likovno ustvarjanje v predšolskem obdobju. Namen je ugotoviti, kako dela Vincenta van Gogha vplivajo na motivacijo otrok, in razvijati pozitiven odnos otrok do umetniških del. Praktični del je temeljil na šestih različnih dejavnostih, pri katerih so otroci poustvarjali znana Van Goghova dela z uporabo tehnik, kot so risanje s trsko, oblikovanje gline, slikanje s temperami, slikanje z voščenkami in kolaž. Analiza otroških izdelkov je pokazala, da so otroci motivirani, ustvarjalni in sposobni interpretirati umetniška dela. Ugotovljeno je bilo tudi, da otroci lažje upodabljajo motive, ki so jim bližji, ter da umetnost pozitivno vpliva na razvoj socialnih veščin in estetskega dojemanja.
Ključne besede: likovni razvoj otrok, umetnost v kurikulu, Vincent van Gogh, likovne tehnike, likovne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 19.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,26 MB) |
7. Uporaba prostorskih ključev pri učencih osmega razreda osnovne šoleBarbara Lapuh, Jurij Selan, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: V članku se ukvarjamo s specifičnim problemom, ki ga je mogoče zaznati pri urah likovne umetnosti v osmem in devetem razredu osnovne šole pri artikulaciji prostora na ploskvi z uporabo prostorskih ključev. Izkušnje kažejo, da učenci znanja o prostorskih ključih, ki ga usvojijo, kasneje v drugih likovnih nalogah pogosto ne izkažejo več. Ta problem smo podrobneje osvetlili z izvedbo kvalitativne raziskave pri 28 učencih osmega razreda osnovne šole, v kateri smo proučevali, kako učenci že naučeno znanje o prostorskih ključih uporabijo tudi v likovnih nalogah, pri katerih uporaba prostorskih ključev od njih ni eksplicitno zahtevana. Ena izmed ključnih ugotovitev raziskave je, da kar dve tretjini učencev v drugi risbi ni uporabilo znanja o prostorskih ključih, čeprav so ga izkazali v prvi risbi. To razkriva, da učenje prostorskih ključev, ki poteka zgolj nekaj ur pri predmetu likovna umetnost, ne vodi do tega, da bi učenci to znanje ponotranjili do te mere, da bi ga lahko spontano uporabljali.
Ključne besede: likovna vzgoja, likovna umetnost, likovna didaktika, likovni prostor, metodika, učni načrti, prostorski ključi, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (612,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vera in identiteta skozi umetnost samouprizarjanja : magistrsko deloŠpela Ambrož, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga raziskuje povezavo med krščanstvom, umetnostjo in osebno identiteto v sodobnem kontekstu. Teoretični del analizira vlogo žensk v krščanski ikonografiji, zlasti podobo Device Marije, ter raziskuje feministične kritike nevidnega dela žensk v religiji in umetnosti. Praktični del naloge vključuje ustvarjanje videoeseja, ki preko samouprizarjanja in avtorefleksije raziskuje avtoričin osebni odnos do vere in identitete.
Naloga združuje teoretično spoznanje s praktičnim umetniškim delom, pri čemer uporablja krščansko simboliko in feministično teorijo kot okvir za raziskovanje. Videoesej služi kot medij za introspekcijo in izražanje osebne in verske identitete, pri čemer izziva tradicionalne norme in pričakovanja.
Ključne ugotovitve vključujejo vpliv krščanske ikonografije na oblikovanje ženskih vlog, pomen nevidnega dela v umetnosti in družbi ter vlogo video umetnosti kot orodja za raziskovanje identitete in vere. Naloga prispeva k razumevanju povezav med religijo, umetnostjo in identiteto, zlasti skozi prizmo feministične kritike in samouprizarjanja.
Ključne besede: krščanstvo, identiteta, samouprizarjanje, feministična umetnost, video umetnost
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (3,78 MB) |
9. Uporaba interaktivnih aplikacij pri glasbeni umetnosti v osnovni šoli : magistrsko deloIvana Račić, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava uporabo digitalnih in interaktivnih aplikacij pri pouku glasbene umetnosti v osnovni šoli, pri čemer je poudarek na njihovem vplivu na učni proces, motivacijo učencev in pedagoške pristope učiteljev. V teoretičnem delu raziskava izpostavlja prednosti digitalnih orodij, kot so spodbujanje ustvarjalnosti, izboljšanje glasbenih kompetenc ter omogočanje individualiziranega učenja. Poseben poudarek je namenjen sodobnim aplikacijam, ki združujejo tehnologijo in umetnost ter omogočajo enostavno uporabo za učitelje in učence. Aplikacije, kot so Clipchamp, Chrome Music Lab in Blob Opera, so primeri orodij, ki podpirajo dinamično in vključujoče glasbeno izobraževanje.
Empirični del vključuje raziskavo, izvedeno v osnovni šoli, kjer so bili v pouk glasbene umetnosti implementirani inovativni pristopi z uporabo interaktivnih aplikacij. Analiza podatkov, pridobljenih s pomočjo vprašalnikov, intervjujev in opazovanja z udeležbo je pokazala, da so uporabljena digitalna orodja izboljšala vključenost učencev, olajšala razumevanje glasbenih konceptov in omogočila zanimivejši in bolj raznolik pouk. Pri tem se učitelji soočajo tudi z izzivi, kot so pomanjkanje tehnične opremljenosti, nezadostna usposobljenost ter potreba po dodatni podpori za učinkovito integracijo tehnologij v izobraževanje.
Ključne besede: interaktivne aplikacije, glasbena umetnost, osnovno-šolsko izobraževanje, Blob Opera, Music Lab, Clipchamp, implementiranje tehnologije
Objavljeno v DKUM: 14.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,72 MB) |
10. Pomen umetnosti v vzgoji in izobraževanju : magistrsko deloBarbara Mušič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se osredotočamo na razvoj pedagoške vloge umetnosti v procesu vzgoje in izobraževanja v evropskem prostoru. S kronološkim pregledom najprej opišemo, kako se je vloga umetnosti spreminjala skozi zgodovinska obdobja, od antičnih časov do postmoderne. Pregled vključuje prehod umetnosti od sredstva za moralno in estetsko oblikovanje do sodobnega pogleda, kjer umetnost pridobi večdimenzionalno vlogo – prispeva k razvoju socialnih, čustvenih in intelektualnih kompetenc ter spodbuja osebnostno in moralno refleksijo. Še posebej se osredotočamo na spreminjajočo se pedagoško vlogo umetnosti, glede na prevladujoči vzgojni pristop posameznega obdobja. Poudarek je na sodobnih pristopih, ki integrirajo umetnost v šolski prostor z namenom krepitve empatije, kritičnega mišljenja in kulturne zavesti. V zaključku je podana analiza izhodiščnih raziskovalnih vprašanj, ki ponuja vpogled v pomen umetnosti kot ključnega dejavnika celostnega razvoja posameznika.
Ključne besede: umetnost, vzgoja, izobraževanje, zgodovinski pregled, pedagoški pristop
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,01 MB) |
