| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 179
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ikonografske posebnosti poslikave v podružnični cerkvi na Sv. Primožu nad Kamnikom - analiza likovnih vzorov
Nike Duh, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni v literaturi navedeni kot tudi na novo odkriti likovni vzori za srednjeveško poslikavo cerkve sv. Primoža in Felicijana na Sv. Primožu nad Kamnikom. Predloženo delo je prva samostojna obravnava likovnih vzorov za ikonografske posebnosti svetoprimoške poslikave. Obravnavani so izbrani prizori, katerim se pisci v literaturi do sedaj še niso natančneje posvečali. Poudarek je na prizorih iz Marijinega cikla, ki vsebujejo ikonografske posebnosti, kot so pismo s tremi pečati in zavrnjeni snubec, ki v besu grize palico, na izbranih figurah kraljevega spremstva in žanrskih upodobitvah v prizoru Pohoda in poklona sv. Treh kraljev, na podobah nadlog na Kužni sliki in določenih samostojnih prizorih. Vsi zbrani primeri možnih zgledov so bili s stališča sloga, tipologije in ikonografije primerjani s svetoprimoškimi prizori in ob koncu naloge analizirani v navezavi na geografsko območje njihovega nastanka. Izkazalo se je, da so grafične predloge skoncentrirane na območje južne in osrednje Nemčije. V zvezi s slikarskimi vzori, ki so zastopani predvsem z oltarnimi tablami, pa je bilo ugotovljeno, da je njihov izvor predvsem južna Nemčija, prihajajo pa tudi s Tirolske, predvsem z Južne, posamezni primeri pa tudi s Koroške, iz Kölna, Salzburga, z Nizozemske ter iz osrednje in severne Italije.
Ključne besede: pozni srednji vek, umetnost, ikonografske posebnosti, stenske poslikave, grafični listi, tabelno slikarstvo, Albrecht Dürer, Sv. Primož nad Kamnikom
Objavljeno: 29.09.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (15,95 MB)

2.
Umetniška praksa kot refleksija družbene stvarnosti
Davor Gorišek, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se nanaša na lasten projekt Zavetje za brezdomce – NO more HOMELESS, ki izhaja iz analize odnosa med umetniškimi praksami in družbeno stvarnostjo. V uvodnem poglavju smo na kratko predstavili pojme, kot so družbena stvarnost, umetniške prakse 20. stoletja in medsebojni dinamični odnosi. Glede na literaturo smo predpostavili, da sodobne umetniške prakse z uporabo novih tehnologij, povezavo z znanostjo, vključevanjem participacije itd. reflektirajo sodobno družbeno stvarnost. V nadaljevanju našega raziskovanja smo naleteli na številne umetnike, ki se navezujejo na tematiko interpretiranja vloge in pomena participacije. Glede na avtorskoumetniški projekt magistrske naloge smo se osredotočili na tri umetniške prakse umetnikov iz Slovenije (Marko Peljhan – Makrolab, Marjetica Potrč in Ooze (Eva Pfannes in Sylvaino Hartenberg) – Of Soil and Water: King’s Cross Pond Club in KUD Obrat (Polonca Lovšin, Stefan Doepner, Urška Jurman in Apolonija Šušteršič) – Onkraj gradbišča) ter podrobneje raziskali to področje. Prišli smo do spoznanja, da se ob bok participativnosti večkrat postavi samoorganizacijsko načelo. Predpostavili smo, da sta participativnost in samoorganizacijsko načelo ključna relacijska dejavnika med umetniškimi praksami in družbeno stvarnostjo. Na podlagi analiz participativne umetnosti in samoorganizacijskega načela smo zasnovali konceptualno zasnovo lastnega dela Zavetje za brezdomce – NO more HOMELESS, ki predstavlja zavetje za brezdomce, narejeno iz odpadnih avtomobilskih predmetov ter naravnih materialov.
Ključne besede: umetniška praksa, participativna umetnost, samoorganizacijsko načelo, metoda »DIY/do it yourself – naredi sam«.
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 181; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

3.
Sodobna grafika v Sloveniji
Nika Strašek, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na razvoj sodobne grafike v Sloveniji skozi ljubljanski Mednarodni grafični bienale. Na začetku smo orisali razvoj grafike na slovenskih tleh in izpostavili ključne osebnosti ter dogodke, ki so pomembno vplivali na njen razvoj. Izhodišča smo poiskali v predvojni grafiki in ustanovitvi Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, dotaknili smo se ljubljanske grafične šole in Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani. Slednjega smo podrobneje obravnavali, ker nas je zanimalo, kakšne spremembe in novosti so se pojavljale v zadnjih letih na področju grafične umetnosti. Proučili smo bienale od 20. izdaje naprej in bili pozorni na razvoj umetniške grafike, grafičnih tehnik in grafične matrice. Pri proučevanju omenjenega smo prišli do predpostavke, da je bilo zaradi razvoja grafike in pojava digitalnih medijev treba na novo zastaviti zasnovo bienala, ob tem pa se sprašujemo, ali je tradicija grafične umetnosti in grafičnih tehnik še vedno živa. Naš namen je tudi ugotoviti, kakšno vlogo ima danes matrica, saj predvidevamo, da sta se njena uporaba in pojmovanje spremenila. V zadnjem delu smo prikazali lasten pogled na sodobno grafično ustvarjanje. S produkcijo grafik, narejenih v tradicionalnih grafičnih tehnikah, želimo gledalca napotiti v raziskovanje sodobne umetniške grafike.
Ključne besede: sodobna grafika, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Mednarodni grafični bienale, tradicionalne grafične tehnike, novi mediji
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 152; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (14,25 MB)

4.
Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti
Tanja Jakopin, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti je sestavljeno iz teoretičnega dela in empiričnega dela. Pri teoretičnem delu smo zajeli opredelitev slikanice, slikanice brez besedila ter vsa dosedanja spoznanja raziskav, opozorili bomo na to, kako pomembno je izbrati kakovostno slikanico/slikanico brez besedila, na zgradbo slikanice, kako lahko slikanico umestimo v pouk likovne umetnosti in seveda branje slikanice brez besedila. Pri empiričnem delu pa smo v raziskavo vključili likovnega pedagoga in učence dveh sedmih razredov ter pri likovni umetnosti izvedli tematski sklop Slikanica brez besedila. Ugotavljamo, da se učenci s slikanicami brez besedila na takšen način kot smo ga izvedli pri uri likovne umetnosti še niso srečali. Pri raziskovalnem delu smo vključili kakovostni slikanici brez besedila, in sicer avtorja Damijana Stepančiča Zgodba o sidru, 2010 in Andreje Peklar Ferdo, veliki ptič, 2016. Po izvedbi tematskega sklopa se je učenčevo poznavanje izboljšalo, v večini so tudi spremenili odnos do slikanic brez besedila. Za še globje spoznavanje slikanice brez besedila pa so prav tako sami ustvarili lastno.
Ključne besede: slikanica, slikanica brez besedila, likovna umetnost, »branje« slikanice, vizualna pismenost
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 237; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

5.
Vidiki nezavednega v nadrealizmu in moji lastni ustvarjalni praksi
Tina Gregorec, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vidiki nezavednega v nadrealizmu in moji lastni ustvarjalni praksi sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu sem raziskala prepletanje idej nadrealističnega gibanja z dognanji psihoanalize, ki se je z novimi spoznanji Sigmunda Freuda pojavila ravno v tistem času in pri članih gibanja vzbudila veliko zanimanja. Freudova teorija nezavednega ni vplivala le na drugačno vizijo umetnikov, temveč je ključno vplivala tudi na njihov ustvarjalni proces ter samo vsebino del. Z uporabo različnih metod in tehnik so se nadrealisti skušali približati lastnemu nezavednemu svetu, spoznanja pa so izrazili v svoji umetniški produkciji. Psihoanalitik Jacques Lacan je Freudovo teorijo nezavednega natančno preučil in nadgradil: med drugim je prišel do pomembnega spoznanja, da je nezavedno strukturirano kot govorica. V praktičnem delu magistrskega dela sem se osredotočila na raziskovanje vidikov nezavednega v lastnem ustvarjalnem delu. Poslužila sem se abstraktne tehnike, ki sem ji dodajala elemente s pomočjo kolaža, saj mi je ta omogočil izdelavo likovnega dela, pri katerem je razum v najmanjši meri narekoval snovanje končne podobe.
Ključne besede: Nadrealizem, psihoanaliza, sanje, nezavedno, interpretacija, likovna umetnost
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 231; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

6.
KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA
Anita Planinc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Ključne besede: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 139; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (825,93 KB)

7.
Obravnava in izvedba muzikala v 4. in 5. razredu osnovne šole
Maja Sitar, 2021, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili glasbeno obliko muzikal, danes poznano po celem svetu. Predstavili smo njegove začetke, razvoj ter njegovo vlogo danes. V empiričnem delu smo želeli raziskati, ali učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v 4. in 5. razredu, pri pouku glasbene umetnosti obravnavajo in izvajajo glasbeno obliko muzikal. V raziskavi je sodelovalo 100 osnovnošolskih učiteljev 4. in 5. razreda. Podatke smo zbirali v mesecu septembru 2020 s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil ustvarjen v aplikaciji za spletno anketiranje 1ka. Podatke smo statistično obdelali v programu SPSS. S pomočjo tabel smo prikazali dobljene rezultate in jih interpretirali. Odgovore na odprta vprašanja smo kategorizirali, kategorije smo nato tabelarično predstavili. Pri analizi rezultatov smo uporabili naslednje statistične metode: absolutne (f) in odstotne frekvence (f %), ꭓ² preizkus hipoteze in Kullbackov test. Rezultati so pokazali, da je izvedba muzikala odvisna od okolja poučevanja učitelja. Ugotovili smo, da poučevanje, izvedba in število ur, ki jih učitelji namenijo obravnavi in izvedbi muzikala, niso odvisni od starostne skupine učitelja. Raziskava je pokazala, da učitelji na razredni stopnji obravnavajo in izvajajo glasbeno obliko muzikal.
Ključne besede: glasbena umetnost, muzikal, obravnava in izvedba muzikala, muzikal za otroke, razredna stopnja
Objavljeno: 25.01.2021; Ogledov: 261; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

8.
Ferdo se uči o sebi in drugih
Sara Irman Kolar, 2020

Opis: Priročnik je sestavljen iz teoretičnega dela in dvajsetih praktičnih aktivnostih. Teoretični del zajema opredelitev modela SEL, navodila za uporabo priročnika in smernice za spodbujanje socialnega in čustvenega učenja pri otrocih. Izhodišča za aktivnosti predstavljajo likovna dela iz zbirke Umetnostne galerije Maribor. Ob ogledovanju likovnih del, pogovoru ob njih in praktičnih likovnih dejavnostih se otroci učijo izražati svoja čustva in občutke. Priročnik je rezultat Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist 2016–2020 z naslovom Socialno in čustveno učenje s pomočjo likovne umetnosti – SELUM.
Ključne besede: Socialno in čustveno učenje (SEL), socialne in čustvene spretnosti, krepitev in razvijanje spretnosti, likovna umetnost, likovne aktivnosti
Objavljeno: 23.12.2020; Ogledov: 297; Prenosov: 30
URL Povezava na datoteko

9.
Didaktična igra Kreativke pri likovni umetnosti
Urša Vidmar, 2020, magistrsko delo

Opis: Kako učencem približati ustvarjalnost? Kako jim na zanimiv način predstaviti ustvarjalno mišljenje in jih k temu spodbuditi? Učenci se najlažje spoznajo z ustvarjalnostjo v realni situaciji, ko sami nekaj doživljajo in se preizkušajo. V magistrskem delu na začetku opredeljujemo predmet likovna umetnost, katerega lahko povežemo z igro, ki je bistvena za razvoj otroka. Igre učence spodbujajo, hkrati pa jim približajo proces učenja na način, da se preko igre naučijo nekaj novega. Prav to prinaša izkustveno učenje, ki temelji na učenčevih lastnih doživljanjih in jih s tem spodbuja k večji ustvarjalnosti. Namen praktičnega dela je bil oblikovati didaktično igro pri likovni umetnosti za učence tretje triade. S tem bi spodbujali ustvarjalno izražanje pri učencih. Didaktično igro smo natančno načrtovali, izvedli in ocenili. Prišli smo do spoznanja, da so učenci nad didaktično igro navdušeni, da pri takšnem načinu izvajanja pouka uživajo in radi sodelujejo.
Ključne besede: likovna umetnost, izkustveno učenje, igrifikacija, didaktične igre, ustvarjalnost, kreativke
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 276; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

10.
Uporaba metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti pri učencih z ADHD na razredni stopnji
Urška Veber, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti pri učencih z ADHD na razredni stopnji. V teoretičnem delu so predstavljene metode in oblike poučevanja skozi vzgojno-izobraževalni proces ter metode poučevanja v sklopu glasbene umetnosti na razredni stopnji. Opredeljen je tudi pojem ADHD, definicija motnje, značilnosti in osebnostne lastnosti otrok z motnjo, vključevanje otroka z ADHD v redno osnovno šolo ter povezava motnje ADHD z glasbo. V empiričnem delu pa smo raziskali, kako pogosto učitelji uporabljajo metode in oblike poučevanja glasbene umetnosti, kadar je v oddelku prisoten učenec z ADHD, kako pogosto učenci z ADHD izražajo lastnosti, ki so značilne za motnjo, ter kako pogost je pojav specifičnih šolskih težav, kot tudi specifičnih težav, povezanih z metodami poučevanja. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na primarno motnjo, spol in razred učenca. V raziskavi je sodelovalo 95 učiteljev, ki poučujejo ali so poučevali učenca z ADHD glasbeno umetnost na razredni stopnji. Rezultati raziskave so pokazali, da med učenci z ADHD ne obstajajo statistično pomembne razlike v uporabi metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti glede na primarno motnjo, spol in razred. Kljub temu smo ugotovili, da učenci z motnjo hiperaktivnosti pogosteje izražajo proučevane lastnosti, prav tako se pri njih pogosteje pojavljajo specifične šolske, kot tudi specifične težave, povezane z metodami poučevanja glasbene umetnosti. Učitelji ob prisotnosti učenca z motnjo hiperaktivnosti nekatere metode poučevanja glasbene umetnosti uporabljajo pogosteje kot ob prisotnosti učenca z motnjo pozornosti. Primerjava učencev glede na spol je pokazala, da se pri dečkih v primerjavi z deklicami pogosteje pojavljajo specifične šolske težave ter specifične težave, povezane z metodami poučevanja glasbene umetnosti. Primerjava učencev glede na razred je pokazala, da lahko v skoraj enaki meri pri posameznem razredu izpostavimo nekatere izmed specifičnih težav.
Ključne besede: metode in oblike glasbenega poučevanja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti, ADHD, glasbena umetnost, razredna stopnja
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 363; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici