| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv podnebnih sprememb na smučarski turizem v Alpah
Rok Valenčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Globalno segrevanje povzroča toplejše zime, pospešuje taljenje ledenikov in vpliva na smučarski turizem, ki je v Alpah še vedno najpomembnejša gospodarska dejavnost. Smučanje je že dolgo predvsem velik posel, saj je globalna smučarska industrija ocenjena na od 60 do 70 milijard ameriških dolarjev (Vanat, 2014). Smučišča v Sloveniji in v tujini se lahko proti zelenim zimam, ki so posledica podnebnih sprememb, borijo le z umetnim zasneževanjem. Tega pa si številna smučišča ne morejo privoščiti zaradi visokih stroškov zasneževalne opreme ali pa zaradi pomanjkanja vodnih virov. Segrevanje ozračja celo največja alpska smučišča sili v resen razmislek, kako privabiti in zadržati smučarje. Odgovore na vprašanje, kako podnebne spremembe v resnici vplivajo na smučarski turizem oziroma če sploh, smo iskali v raziskovalnem delu. V njem smo s statistično obdelavo ključnih podatkov, potrebnih za merjenje smučarskega turizma, dobili presenetljive rezultate o temperaturnih trendih v preteklih nekaj desetletjih in številu obratovalnih dni na smučiščih Vogel, Lech in Kronplatz. V nalogi smo se dotaknili tudi umetnega zasneževanja, trajnostnih ukrepov in usmeritev, na katerih bi morali graditi alpski centri.
Ključne besede: podnebne spremembe, smučarski turizem, Alpe, umetno zasneževanje, trajnostni turizem, Vogel, Lech, Kronplatz
Objavljeno v DKUM: 06.06.2019; Ogledov: 3072; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

2.
MOŽNOSTI UMETNEGA ZASNEŽEVANJA NA SMUČIŠČU GOLTE
Ana Podkrižnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene možnosti zajetij tehnoloških voda, ki jih bomo uporabili za umetno zasneževanje smučarskih prog na smučišču Golte d.o.o. Diplomsko delo temelji na že pridobljenih meritvah in podatkih za izračun potrebnih vodnih črpalk. Na podlagi meritev, izračuna porabe tehnološke vode in primerjave z ustaljeno prakso drugod smo podali predlog za eno izmed podanih možnosti shranjevanja vode. Cilj naloge je, da na podlagi primerjave možne izvedljivosti in ekonomičnosti variant določimo optimalen način napeljave vodovodnega sistema zasneževanja, ki bo izveden po zakonskih predpisih.
Ključne besede: vodovodni sistem, umetno zasneževanje, črpalke, akumulacijsko jezero, Krajinski park Golte, Natura 2000
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 1538; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (5,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici