1. Umetne vodne akumulacije za zasneževanje na vzhodu Pohorja (Slovenija) : mesta razmnoževanja in ekološke pasti za dvoživkeTina Klenovšek, Žiga Tertinek, Ana Skledar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Umetni vodni habitati so lahko za dvoživke mesta za razmnoževanje kot tudi ekološke pasti. Vodne akumulacije za umetno zasneževanje niso optimalni habitati za dvoživke in o njihovem razmnoževanju v teh vodnih telesih je malo znanega. V raziskavi smo dvoživke vzorčili v dveh akumulacijah za umetno zasneževanje na območju Mariborskega Pohorja. Ena se nahaja ob vznožju Pohorja (312 m nmv) v urbanem okolju, druga pa na pobočju Pohorja (560 m nmv), obdana z gozdom, ki je del Natura 2000 območja Pohorje. V akumulacijah smo skupno potrdili razmnoževanje sedmih vrst dvoživk: velikega pupka (Triturus carnifex), planinskega pupka (Ichthyosaura alpestris), navadnega pupka (Lissotriton vulgaris), hribskega urha (Bombina variegata), navadne krastače (Bufo bufo), sekulje (Rana temporaria) in rosnice (Rana dalmatina). Hribski urh in veliki pupek spadata med kvalifikacijske vrste za Natura 2000 območje Pohorje. V akumulaciji ob vznožju Pohorja, v kateri so bile tudi ribe, razmnoževanje dvoživk ni bilo uspešno. V akumulaciji na pobočju Pohorja, kjer rib ni bilo, sta strma brežina (30-60°) iz nepokrite geomembrane in nizka gladina vode povzročili pogin odraslih hribskih urhov in številnih (> 500) mladih osebkov rjavih žab. Upad gladine vode je povzročil tudi propad jajc in zarodkov velikega pupka. Akumulaciji za zasneževanje sta iz več vidikov neprimerni za dvoživke, vendar jih te kljub temu uporabljajo za razmnoževanje. Za zmanjšanje poginov dvoživk bi bili potrebni naslednji ukrepi: ohranjanje maksimalnega vodostaja v času razmnoževanja (marec-julij), prekritje geomembrane z nedrsečim materialom in zmanjšanje naklona brežine akumulacije, kar bi dvoživkam olajšalo izhod iz akumulacije, odstranitev rib z jesenskim praznjenjem akumulacije ter preprečevanje povozov na cestah ob akumulaciji.
Ključne besede: Bombina variegata, dvoživke, ekološka past, Natura 2000, Triturus carnifex, umetni habitat, vodna zajetja, zadrževalniki za umetno zasneževanje
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (894,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vpliv podnebnih sprememb na smučarski turizem v AlpahRok Valenčič, 2019, magistrsko delo Opis: Globalno segrevanje povzroča toplejše zime, pospešuje taljenje ledenikov in vpliva na smučarski turizem, ki je v Alpah še vedno najpomembnejša gospodarska dejavnost. Smučanje je že dolgo predvsem velik posel, saj je globalna smučarska industrija ocenjena na od 60 do 70 milijard ameriških dolarjev (Vanat, 2014). Smučišča v Sloveniji in v tujini se lahko proti zelenim zimam, ki so posledica podnebnih sprememb, borijo le z umetnim zasneževanjem. Tega pa si številna smučišča ne morejo privoščiti zaradi visokih stroškov zasneževalne opreme ali pa zaradi pomanjkanja vodnih virov. Segrevanje ozračja celo največja alpska smučišča sili v resen razmislek, kako privabiti in zadržati smučarje. Odgovore na vprašanje, kako podnebne spremembe v resnici vplivajo na smučarski turizem oziroma če sploh, smo iskali v raziskovalnem delu. V njem smo s statistično obdelavo ključnih podatkov, potrebnih za merjenje smučarskega turizma, dobili presenetljive rezultate o temperaturnih trendih v preteklih nekaj desetletjih in številu obratovalnih dni na smučiščih Vogel, Lech in Kronplatz. V nalogi smo se dotaknili tudi umetnega zasneževanja, trajnostnih ukrepov in usmeritev, na katerih bi morali graditi alpski centri.
Ključne besede: podnebne spremembe, smučarski turizem, Alpe, umetno zasneževanje, trajnostni turizem, Vogel, Lech, Kronplatz
Objavljeno v DKUM: 06.06.2019; Ogledov: 3072; Prenosov: 321
Celotno besedilo (3,81 MB) |
3. MOŽNOSTI UMETNEGA ZASNEŽEVANJA NA SMUČIŠČU GOLTEAna Podkrižnik, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so predstavljene možnosti zajetij tehnoloških voda, ki jih bomo uporabili za umetno zasneževanje smučarskih prog na smučišču Golte d.o.o. Diplomsko delo temelji na že pridobljenih meritvah in podatkih za izračun potrebnih vodnih črpalk. Na podlagi meritev, izračuna porabe tehnološke vode in primerjave z ustaljeno prakso drugod smo podali predlog za eno izmed podanih možnosti shranjevanja vode.
Cilj naloge je, da na podlagi primerjave možne izvedljivosti in ekonomičnosti variant določimo optimalen način napeljave vodovodnega sistema zasneževanja, ki bo izveden po zakonskih predpisih.
Ključne besede: vodovodni sistem, umetno zasneževanje, črpalke, akumulacijsko jezero, Krajinski park Golte, Natura 2000
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 1538; Prenosov: 143
Celotno besedilo (5,74 MB) |
