| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen umetnega dihanja za preživetje osebe, ki ne kaže znakov življenja
Nika Strnad, 2023, diplomsko delo

Opis: Pristopi k oživljanju se lahko razlikujejo glede na reševalca, žrtev ter razpoložljive vire. Razmerje med stisi prsnega koša in vpihi je 30 : 2. V zadnjih 20 letih se je pokazalo, da so vpihi pomembni za zagotavljanje kisika in odstranjevanje ogljikovega dioksida, a ne tako kot stisi prsnega koša. Menimo, da je potrebno raziskati, kar se da veliko virov, da bi lahko dobili odgovor glede pomembnosti oživljanja brez umetnega dihanja in njegovega vpliva na možnosti preživetje bolnika.
Ključne besede: umetno dihanje, preživetje, osebe brez znakov življenja
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 445; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (638,02 KB)

2.
Razpoznavanje obraza z lasersko in radarsko tehniko : magistrsko delo
Arben Jahiri, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisan in predstavljen postopek zaznave in razpoznave obraza s pomočjo radarske in laserske tehnike. V prvem delu je opisano delovanje radarja in predstavljeni postopki postavitev tarč v vidno območje radarja ter procesiranje signalov za pridobitev končne slike. V drugem delu je prikazan postopek zajemanja slik zaznanih obrazov s Kinectom in učenje modela s Siamsko nevronsko mrežo za razpoznavanje obrazov. V sklepu so predstavljeni rezultati raziskave in preverjanja zaznave ter razpoznave obraza z radarjem in s Kinectom.
Ključne besede: Frekvenčno moduliran radar s kontinuiranim signalom, radar z umetno odprtino, MATLAB, Kinect, zaznava in razpoznava obraza, Siamska nevronska mreža
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 985; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

3.
Utemeljevanje simbolov in pragmatika v umetni inteligenci
Niko Šetar, 2020, magistrsko delo

Opis: Problem utemeljevanja simbolov se prvič pojavi leta 1990, njegova osnovna formulacija pa temelji na starejšem miselnem eksperimentu imenovanem kitajska soba. Slednji govori o tem, da lahko nek inteligentni akter obravnava nepoznane simbole na podlagi prepoznave vzorcev, brez da bi razumel pomen simbolov, ki jih obravnava, ali pomen rezultatov njegovih operacij s simboli. Za razumevanje tega, kar počne, bi moral biti zmožen te simbole utemeljiti, se pravi povezati abstraktni simbol z referentom, ki ga ta simbol predstavlja. Prvotni poskusi reševanja tega problema so se osredotočali predvsem na tako imenovane reprezentacionalistične pristope, ki poskušajo utemeljiti simbole v predstavah, ki jih ti simboli v akterju sprožijo na podlagi zaznav in izkušenj akterja. Kmalu se je pokazalo, da reprezentacija ni nujna za utemeljevanje, medtem ko je smiselno obdržati zaznave in izkušnje kot osnovo za utemeljevanje simbolov s konkretnimi, zaznavno dostopnimi referenti. Dodatni, univerzalno sprejet pogoj je tudi, da mora biti umetni akter, ki želi doseči tovrstno utemeljevanje utelešen, saj mu to omogoča interakcijo z okoljem. V letu 2005 avtorja Taddeo in Floridi izdata prelomen članek, v katerem izpostavita, da mora uspešen pristop k utemeljevanju zadostiti pogoju, ki zahteva, da umetni akter ob začetku postopka utemeljevanja simbolov ne sme vsebovati nikakršnih semantičnih virov, lahko pa vsebuje orodja, ki mu pomagajo pri razvoju semantike skozi utemeljevanje. Kasneje Bringsjord (2014) predstavi pogoj, da mora vsak teoretični poskus utemeljevanja simbolov voditi v akterjevo zmožnost razumevanja in sodelovanja v naravni komunikaciji, kar predpostavlja razumevanje pragmatike in ostalih jezikovnih sredstev višjega reda. Ob sprejetju teh pogojev lahko poskusimo orisati koherenten teoretični mehanizem za vzpostavitev utemeljevanja simbolov v umetnih akterjih, ki se sklicuje tudi na razvoj razumevanja in utemeljevanja materinega jezika pri otrocih, ter predvideva večfazno utemeljevanje, se pravi utemeljevanje kompleksnejših simbolov v že utemeljenih, enostavnejših simbolih. V končnem delu naloge poskušamo pokazati, da lahko takšen mehanizem utemeljevanja simbolov privede do razumevanja izbranih pragmatičnih sredstev: govornih dejanj, metafor in metonimij. V ta namen pregledamo sodobno teorijo govornih dejanj in človeško razumevanje metafor in metonimij. Pokažemo tudi, da so nižja sredstva, s pomočjo katerih lahko umetni akter razume pragmatično izražanje bodisi slovnična ali sintaktična, torej so lahko vnaprej vsebovana v umetnem akterju, ali pa semantično monosemijska, kar pomeni, da jih lahko akter utemelji enoznačno brez semantičnih dvoumnosti.
Ključne besede: Utemeljevanje simbolov, umetna inteligenca, semiotika, semantika, pragmatika, umetno učenje, reprezentacionalizem, utelešena teorija, utemeljevanja pragmatike, govorna dejanja, metafora, metonimija, monosemija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2020; Ogledov: 889; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (401,33 KB)

4.
Vpliv podnebnih sprememb na smučarski turizem v Alpah
Rok Valenčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Globalno segrevanje povzroča toplejše zime, pospešuje taljenje ledenikov in vpliva na smučarski turizem, ki je v Alpah še vedno najpomembnejša gospodarska dejavnost. Smučanje je že dolgo predvsem velik posel, saj je globalna smučarska industrija ocenjena na od 60 do 70 milijard ameriških dolarjev (Vanat, 2014). Smučišča v Sloveniji in v tujini se lahko proti zelenim zimam, ki so posledica podnebnih sprememb, borijo le z umetnim zasneževanjem. Tega pa si številna smučišča ne morejo privoščiti zaradi visokih stroškov zasneževalne opreme ali pa zaradi pomanjkanja vodnih virov. Segrevanje ozračja celo največja alpska smučišča sili v resen razmislek, kako privabiti in zadržati smučarje. Odgovore na vprašanje, kako podnebne spremembe v resnici vplivajo na smučarski turizem oziroma če sploh, smo iskali v raziskovalnem delu. V njem smo s statistično obdelavo ključnih podatkov, potrebnih za merjenje smučarskega turizma, dobili presenetljive rezultate o temperaturnih trendih v preteklih nekaj desetletjih in številu obratovalnih dni na smučiščih Vogel, Lech in Kronplatz. V nalogi smo se dotaknili tudi umetnega zasneževanja, trajnostnih ukrepov in usmeritev, na katerih bi morali graditi alpski centri.
Ključne besede: podnebne spremembe, smučarski turizem, Alpe, umetno zasneževanje, trajnostni turizem, Vogel, Lech, Kronplatz
Objavljeno v DKUM: 06.06.2019; Ogledov: 3072; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

5.
IZBOLJŠANJE UČINKOVITOSTI VAKUUMSKEGA UPARJANJA TEKOČE FRAKCIJE DIGESTATA
Tajda Simonič, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je bil raziskati možnost zmanjšanja hidravlične obremenitve bioplinske naprave s tekočim digestatom v zimskih mesecih s tehniko dvostopenjskega vakuumskega uparjanja. V prvi stopnji je bil cilj iz digestata v čim večji meri odstraniti vodno raztopino amonijevih ionov (NH4+) in slednjo nevtralizirati z žveplovo(VI) kislino (H2SO4). Amonijev sulfat ((NH4)2SO4), označen tudi kot AS, ki nastane kot produkt nevtralizacije, je anorganska sol, ki je uporabna kot umetno gnojilo. Ker je vsebnost amonijevih ionov v (NH4)2SO4 nizka in volumen raztopine velik, so stroški transporta visoki. Zato je bila potrebna tudi druga stopnja uparjanja, s katero smo zmanjšali volumen vode in sol koncentrirali do sprejemljive meje, določene z masnim deležem AS, to je, 35 %. S spreminjanjem parametrov (temperature, tlaka, vrednosti pH) smo si prizadevali najti najboljše pogoje uparjanja in v skladu z zakonodajo določiti, ali se lahko AS uspešno uporabi kot gnojilo. Na podlagi eksperimentalnega dela smo izračunali masne in energijske bilance vakuumskega uparjanja. Med karakterizacijo digestata, vzorčenega v različnih časovnih obdobjih, je bilo ugotovljeno, da fizikalne in kemijske vrednosti nihajo, predvsem vsebnost amonijaka. S tem smo potrdili visoko odvisnost digestata od pogojev fermentacije. Med prvo stopnjo uparjanja, ki je potekala pri 40 °C, vrednosti pH digestata nismo spreminjali, saj je ta znašala 7, kar pomeni, da se je ves amonijak nahajal v hlapni obliki in je med med uparjanjem prehajal v kondenzat. Ugotovili smo tudi odvisnost stopnje uparjanja od koncentracije topljenca, to je, amonijaka. Ta je višja pri nižji koncentraciji topljenca. Po nevtralizaciji kondenzata prve stopnje je delež AS znašal 0,61 %. Med drugo stopnjo uparjanja smo želeno mejo AS v koncentratu, to je 35,62 %, dosegli pri 40 °C in vrednosti pH 5. Delež AS v kondenzatu je znašal 0,12 %. Na osnovi laboratorijskih poskusov smo ugotovili, da je delež digestata, ki po prvi stopnji uparjanja prehaja v koncentrat, 24 %, in delež, ki prehaja v kondenzat, enak 76 %. Po drugi stopnji uparjanja je delež, ki preide v koncentrat, enak 8 %, in delež, ki preide v kondenzat, enak 92 %.
Ključne besede: digestat, tekoča frakcija, vakuumsko uparjanje, umetno gnojilo
Objavljeno v DKUM: 09.03.2018; Ogledov: 1560; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

6.
MOŽNOSTI UMETNEGA ZASNEŽEVANJA NA SMUČIŠČU GOLTE
Ana Podkrižnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene možnosti zajetij tehnoloških voda, ki jih bomo uporabili za umetno zasneževanje smučarskih prog na smučišču Golte d.o.o. Diplomsko delo temelji na že pridobljenih meritvah in podatkih za izračun potrebnih vodnih črpalk. Na podlagi meritev, izračuna porabe tehnološke vode in primerjave z ustaljeno prakso drugod smo podali predlog za eno izmed podanih možnosti shranjevanja vode. Cilj naloge je, da na podlagi primerjave možne izvedljivosti in ekonomičnosti variant določimo optimalen način napeljave vodovodnega sistema zasneževanja, ki bo izveden po zakonskih predpisih.
Ključne besede: vodovodni sistem, umetno zasneževanje, črpalke, akumulacijsko jezero, Krajinski park Golte, Natura 2000
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 1538; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (5,74 MB)

7.
Primerjava obratovalnih lastnosti fotonapetostnih sistemov z mikrorazsmerniki in klasičnimi razsmerniki
Mihael Skornšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Delo obravnava primerjavo obratovalnih lastnosti sončnih elektrarn, ki so izvedene z mikrorazsmerniki in klasičnimi trifaznimi razsmerniki. Meritve in primerjave delovanja so opravljene na dveh elektrarnah z enakimi komponentami in enakimi vršnimi močmi, vendar z različnimi razsmerniki. Najprej je opravljena primerjava delovanja v normalnih pogojih obratovanja v kombinaciji s tehničnimi specifikacijami komponent, potem pa še analiza neobičajnih obratovalnih stanj, kot so senčenja v različnih obsegih. Vsa odstopanja v delovanju lahko spremljamo z dodatnimi meritvami na elektrarni, kot sta sončno obsevanje in temperatura celice. Na podlagi polletnih meritev parametrov delovanja je s pomočjo umetnega nevronskega omrežja v programskem paketu Matlab pripravljen algoritem za izračun napovedane moči sončne elektrarne v danem trenutku, s katerim lahko ovrednotimo pravilno delovanje le-te. Omenjeni algoritem predstavlja nadgradnjo sistema za spremljanje obratovanja sončne elektrarne. Večja razlika med izmerjenimi in z algoritmom določenimi trenutnimi izhodnimi močmi sončne elektrarne kaže na neustrezno delovanje posameznih elementov sončne elektrarne in potrebo po podrobnejšem preverjanju.
Ključne besede: fotovoltaika, mikrorazsmernik, sončno obsevanje, umetno nevronsko omrežje
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 1600; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (5,38 MB)

8.
9.
PRAVNA UREDITEV UMETNE PREKINITVE NOSEČNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Suzana Pisnik, 2012, magistrsko delo

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti spada med občutljivejše teme po vsem svetu. Zgodovinsko ni jasno, kdaj se je začelo razpravljati o sami etiki umetne prekinitve nosečnosti, lahko pa povem, da se je njeno pravno urejanje začelo v 18. st. Tako med prvo državo, ki je uzakonila umetno prekinitev nosečnosti spada Sovjetska zveza. Njena uzakonitev pa je pozneje vplivala na večino drugih vzhodno evropskih držav. Vsaka odprava plodu in vsako dejanje proti človeškemu življenju, ki je spočeto v materinem telesu in ki se še ni rodilo ter vsaka ločitev plodu od materinega telesa, ki povzroči njegovo smrt, imenujemo umetna prekinitev nosečnosti. Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok opredeljuje umetno prekinitev nosečnosti kot medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot deset tednov. S tem medicinskim posegom se tako povzroči zaključek nosečnosti, še preden se otrok rodi. Umetna prekinitev nosečnosti je zelo delikatna tema in jo dandanes označujejo kot socialno nezaželeni ukrep za uravnavanje rojstev oziroma prekinjanje nezaželenih nosečnosti. Kljub današnjim številnim metodam kontracepcije, obstaja v svetu veliko žena in deklet, ki se odločajo za umetno prekinitev nosečnosti. Zakaj? Iz preprostega razloga in sicer zato, ker je to edino sredstvo za preprečevanje rojstev po spočetju. Med najpomembnejše zakone v Sloveniji, ki urejajo področje umetne prekinitve nosečnosti tako spada Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) in ne nazadnje tudi Ustava Republike Slovenije ter ostali drugi pomembni predpisi.Umetna prekinitev nosečnosti je v Sloveniji legalna od leta 1977 in dovoljena pod pogojem, da nosečnost ne traja več kot deset tednov. Tako je z liberalizacijo zakonodaje postala umetna prekinitev nosečnosti varna in dostopna vsem ženskam v Sloveniji. Da bi si lahko sami oblikovali neko lastno mnenje in stališče pa je pomembno, da se podučimo o umetni prekinitvi nosečnosti, saj nam to daje nek vpogled v njo in tako lahko na podlagi dobrega poznavanja tega področja, podamo neko objektivnejšo in kritično presojo.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, abortus, splav, zarodek, embrio, pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti, zgodovina umetne prekinitve nosečnosti, ugovor vesti, odgovornost za neuspešno opravljeno umetno prekinitev nosečnosti, pravica partnerja pri umetni prekinitvi nosečnosti.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2012; Ogledov: 6857; Prenosov: 1988
.pdf Celotno besedilo (773,54 KB)

10.
AVTOMATIZACIJA VALILNEGA PROCESA
Rok Jerenko, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Umetno valjenje perutnine je danes razširjeno po vsem svetu. Prisotno je v večih vejah ter za različne namene. V največji meri se tega načina poslužuje prehrambena industrija z največjo potrebo po masovni reji perutnine, kjer je proces umetnega valjenja tudi najbolj razvit. V manjši meri se ta način izkorišča v raziskovalne namene, nekoliko pogosteje ga srečujemo pri domači uporabi, kjer človeku predstavlja hobi. Diplomsko delo predstavlja raziskavo področja umetnega valjenja za manjše potrebe z uporabo krmilno regulacijskega sistema z LabVIEW strežnikom in hkratno ugotavljanje potenciala sistema za masovno valjenje perutnine.
Ključne besede: LabVIEW, umetno valjenje, valilnica perutnine, RC servo motor
Objavljeno v DKUM: 14.01.2011; Ogledov: 2331; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici