1. Pompejansko omizje Marija Preglja v likovnih delih predšolskih otrok : diplomsko deloNuša Vrbek, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo analizirali likovna dela predšolskih otrok. Otroke, stare med 5 in 6 let, smo spodbujali k reprodukciji umetniškega dela Marija Preglja Pompejansko omizje. Pri tem smo ugotavljali, kako in v kolikšni meri so otroci brez napotkov in ob pomoči vzgojiteljice upodobili likovno delo. Po izvajanju dejavnosti smo izvedli analizo, kjer nas je zanimalo, kako so se otroci lotili upodabljanja likovnega dela, ali so sledili razvojnim značilnostim glede na svojo starost, ali so pri upodabljanju dodali kakšne izmišljene elemente, ali so upoštevali likovno sintakso pri reprodukciji. V empiričnem delu smo naredili podrobno analizo in jo opisno predstavili s pomočjo tabel. Večina otrok v raziskavi je reproducirala umetniško delo tako, kot so ga videli, nekaj pa jih je ob preslikavanju dodalo svoje izmišljene elemente.
Ključne besede: likovna didaktika, likovno formalna analiza umetnine, predšolski otrok, umetniško delo
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 679; Prenosov: 69
 Celotno besedilo (4,96 MB) |
2. Ohranjanje naravnega in tradicionalnega v rezbarskem umetniškem deluUrška Školnik, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je predstavitev tradicionalne tehnike rezbarjenja z naravnim recikliranim materialom v umetniškem delu. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela.
Za boljše razumevanje tematike je v teoretičnem delu predstavljena ročna tehnika rezbarstvo, njena zgodovina in sporočilnost. Zgodovina rezbarstva je pomemben del prepoznavnosti slovenske kulture in njene dediščine. V namen predstavitve slovenske kulture rezbarstva so podani tudi primeri rezbarskih del slovenskih rezbarjev in rezbark.
V delu posvečamo pozornost tudi načinom rezbarjenja in pomembnosti ohranjanja tehnike v današnji družbi. Tradicija tehnike rezbarjenja je v 19. stoletju doživela drastično spremembo. Zaradi industrijske revolucije so se zaprle številne domače delavnice in začela se je množična proizvodnja. Prišlo je do upada zanimanja za tovrstno tehniko in s tem tudi do izumiranja ročnih spretnosti. V magistrskem delu so opisani načini, ki spodbujajo k ohranitvi in učenju te ročne tehnike. Pri izdelavi izdelka smo uporabili materiale, ki so bili že uporabljeni in zavrženi.
Praktični del magistrskega dela prikazuje samostojno rezbarsko delo – klop. Klop je narejena iz odpadnega materiala in vanjo je izrezljana zgodba o rudniku, svincu in onesnaženosti, povezana s krajevno problematiko stoletnega izkoriščanja in onesnaževanja narave ter okolice. Z uporabo odsluženega materiala smo želeli prikazati pomembnost ohranjanja narave in naravnih virov. S slikovnim gradivom so predstavljeni načrt, nastanek in končno umetniško delo.
Magistrsko delo se zaključi s refleksijo oblikovane klopi, v kateri so podani vsi pomembni faktorji za njen nastanek in pomen.
Ključne besede: rezbarstvo, razvoj rezbarstva, kulturna dediščina, krasilna tehnika, tehnika rezbarjenja, ohranjanje rezbarstva, naravni viri, onesnaževanje, recikliranje, umetniško delo – klop.
Objavljeno v DKUM: 12.11.2019; Ogledov: 1348; Prenosov: 155
Celotno besedilo (3,69 MB) |
3. |
4. KNJIGA UMETNIKAAljoša Ozmec, 2013, diplomsko delo Opis: V sodobni umetnosti sta pomembna tako tekst kot kontekst. Zato ima v knjigi umetnika posebno vlogo pisava, ki kot osnovni sestavni element knjige izgublja pomen ali celo izgine. Ker umetnik pri ustvarjanju knjige umetnika ne potrebuje pisave, si želi uspešno in koristno uporabljati pridobljene izkušnje, spretnosti in znanja, ki jih prinašajo različne grafično tiskarske tehnike, dodelave in njihove kombinacije. Umetnika zanimajo nova izrazna sredstva, njihove lastnosti, spremembe namembnosti. Išče nove poti, zato ga zanimajo tudi nova orodja in s tem nove tehnologije. Posledično uporabljena orodja v knjigi umetnika pogosto sovpadajo s tehnološkim napredkom. Raznolikost in pestrost materialov, različne možnosti zapisovanja, omejitve in možnosti tiska, barvni obsegi, obdelave, dodelave,… postajajo orodja, s katerimi umetnik začne komponirati. Tudi vpliv družbe ima pomembno vlogo. Kot izraz določenega časa in kraja vpliva na način dojemanja in branja. Od ruske avantgarde, futurizma, prek fluxusa, poparta, konceptualnih umetnikov v šestdesetih letih do današnjih dni se knjigo umetnika skuša postaviti v nek okvir. Najkrajša definicija knjige umetnika je, da gre za umetniško delo, ki je izvedeno vsaj v abstraktni obliki knjige.
Ključne besede: knjiga umetnika, retrospektiva knjige, umetniško delo, pisave, branje, percepcija, knjigoveške dodelave
Objavljeno v DKUM: 23.09.2013; Ogledov: 2759; Prenosov: 264
Celotno besedilo (7,39 MB) |
