| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 238
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaščita delavcev v zvezi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju : magistrsko delo
Asja Lešnik, 2025, magistrsko delo

Opis: Umetna inteligenca čedalje bolj posega v vse faze delovnega razmerja, od njegovega nastanka do prenehanja, pri čemer delodajalcem omogoča avtomatizirano dodeljevanje nalog, spremljanje dela, izvajanje nadzora nad delom in celo odločanje o napredovanjih ali odpuščanju delavcev. Takšna avtomatizacija prinaša številne prednosti, kot so večja učinkovitost, nižji stroški in optimizacija delovnih procesov, hkrati pa odpira številna tveganja, ki segajo na področje preprečevanja diskriminacije, varstva osebnih podatkov in zasebnosti delavcev, varnosti in zdravja pri delu in vprašanje odgovornosti za škodo. V magistrski nalogi sem si postavila vprašanje, ali trenutna pravna ureditev zagotavlja ustrezno zaščito delavcev pred tveganji, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence v delovnem okolju. Analizirala sem mednarodne pravne vire (Okvirna konvencija o umetni inteligenci in človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi), pravne vire EU (Akt o umetni inteligenci, Direktiva o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, Direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v EU, GDPR in Listina EU o temeljnih pravicah) ter nacionalne pravne vire (URS, ZDR-1, ZVZD-1 in ZVOP-2), ki naslavljajo problematiko uporabe umetne inteligence v delovnem okolju. Ugotovila sem, da določene mehanizme, ki naslavljajo tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnih razmerjih, lahko najdemo že v obstoječem pravnem okviru, vendar pa nobeden izmed naštetih pravnih virov problematike uporabe umetne inteligence v delovnem okolju ne ureja celovito. Trenutna pravna ureditev ne zagotavlja zadostne zaščite delavcev pred tveganji, povezanimi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju, zaradi česar je potrebna dopolnitev obstoječih predpisov oziroma sprejetje specialnih predpisov, ki bodo posebej naslovili tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju. Umetna inteligenca bo namreč v prihodnosti igrala še pomembnejšo vlogo v delovnem pravu, zato je ključnega pomena, da se pravo pravočasno prilagodi novim izzivom, ki jih umetna inteligenca prinaša.
Ključne besede: umetna inteligenca, algoritemsko upravljanje, avtomatizacija delovnih procesov, diskriminacija, varstvo osebnih podatkov, varstvo zasebnosti, varnost in zdravje pri delu, odgovornost, zaščita delavcev, pravna ureditev
Objavljeno v DKUM: 16.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (813,59 KB)

2.
Odločanje s pomočjo umetne inteligence: pravni okvir in etična vprašanja v kazenskih postopkih : magistrsko delo
Eva Filipič, 2025, magistrsko delo

Opis: Umetna inteligenca prinaša nove izzive in spremembe na področju različnih pravnih panog kot so ustavno, civilno in kazensko pravo, ter podpanogah, kot je pravo varstva osebnih podatkov, ki zahtevajo nove razlage in prilagoditve. Ključno je, da pravni sistemi zagotovijo preglednost razvoja, uporabe in uveljavljanja umetne inteligence, pri čemer se morajo upoštevati temeljne človekove pravice. Tehnologija in novi algoritmi spreminjajo s svojim načinom delovanja in odločanja na temeljne pojme v kazenskem pravu, kot so osumljenec, obtoženec, pošteno sojenje, obrazložitev odločitve, ki skupaj predstavljajo temelj pravne varnosti. Kljub doprinosu napredka umetna inteligenca prinaša tudi določene nevarnosti, saj je njeno delovanje pogosto nepredvidljivo, njeni pozitivni in negativni učinki pa se med seboj prepletajo. Bistveno je, da se pri uporabi UI ohranja spoštovanje ključnih vrednot, kot sta varstvo zasebnosti in človekovo dostojanstvo, katerih spoštovanje sta zelo pomembni za posameznika, ter imata velik vpliv na družbo. UI lahko pozitivno vpliva na družbo z večjo učinkovitostjo, produktivnostjo in konkurenčnostjo, vendar pa zahteva ustrezne ukrepe za zaščito temeljnih pravic. Evropska Unija je sprejela že več aktov in smernic za regulacijo UI, med njih spadajo Uredba o splošni zaščiti podatkov, Bela Knjiga o umetni inteligenci, predlog Uredbe o umetni inteligenci, Uredba o kibernetski varnosti, Etične smernice za zaupanja vredno UI, ter akcijski načrt za digitalno izobraževanje. Posebna previdnost je potrebna pri naprednih sistemih UI, ki temeljijo na poglobljenem učenju, saj obstaja tveganje, da bo prišlo do situacije, kjer nihče ne bo znal pojasniti določenih odločitev sprejetih s strani teh sistemov. V prihodnosti umetna inteligenca zagotovo ne bo mogla zamenjati pravnika, vendar pa bo pravnik, ki zna uporabljati umetno inteligenco lahko zamenjal tistega, ki je ne zna. V pravosodju so glavne prednosti uporabe UI povečana natančnost, pravičnost in učinkovitost pravnih postopkov. Kljub temu je potrebno zagotoviti, da so njene odločitve pregledne, etične in nediskriminatorne , saj se v kazenskih postopkih pogosto poudarja nepristranskost, ki pa v praksi še vedno ni popolnoma dosežena zaradi podzavestne pristranskosti ljudi. Pri uporabi UI je tako nujno ohranjanje visokih etičnih standardov in varovanje temeljnih človekovih pravic, da ne bi prišlo do negativnih posledic za posameznike in celotno družbo.
Ključne besede: Umetna inteligenca, kazenski postopek, kazensko pravo, kaznivo dejanje, Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, Evropska Unija.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Analiza digitalne transformacije v zdravstvu
Nikola Kovač, 2025, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bil raziskovan vpliv digitalne transformacije na zdravstvo, z osredotočenostjo na izkušnje pacientov z digitalnimi zdravstvenimi rešitvami. S pomočjo teoretičnih okvirov in empirične raziskave je bilo analizirano, kako pacienti dojemajo uporabo naprednih tehnologij, kot so telemedicina, e-zdravstveni portali, nosljive naprave in umetna inteligenca, ter kako te tehnologije vplivajo na kakovost, dostopnost in varnost zdravstvenih storitev. Empirična raziskava, izvedena na vzorcu 25 anketirancev različnih starostnih skupin, je pokazala, da je večina uporabnikov zadovoljna z digitalnimi zdravstvenimi rešitvami, vendar se pojavljajo nekateri pomisleki, zlasti glede varnosti osebnih podatkov, uporabniške izkušnje in dostopnosti naprednih tehnologij. Ugotovljeno je bilo, da kljub vse večji uporabi digitalnih rešitev še vedno obstajajo ovire, kot so težave z dostopom do e-zdravstvenih portalov in zaskrbljenost glede zaščite osebnih podatkov.
Ključne besede: digitalna transformacija, umetna inteligenca, zdravstvo
Objavljeno v DKUM: 08.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

4.
Podjetništvo ob preboju digitalizacije in umetne inteligence : GEM Slovenija 2024
Karin Širec, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, Polona Tominc, Matej Rus, 2025

Opis: Raziskava GEM ponuja poglobljeno analizo različnih družbenih, kulturnih, političnih in ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na podjetniško okolje in podjetniško aktivnost, ter predstavlja celovit okvir za razumevanje nacionalnih podjetniških razmer. Ti dejavniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju podjetniških ambicij posameznikov in uspešnosti ustanavljanja ter delovanja podjetij. Raziskava s tem zagotavlja neprimerljiv vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti ter presega informacije, ki so na voljo v drugih statističnih virih. Raziskava namreč vključuje tudi odnos posameznikov in družbe do podjetništva ter želje in usposobljenost ljudi za podjetništvo, v vseh fazah podjetniškega procesa. S proučevanjem teh vidikov v različnih državah, GEM ugotavlja ključna gonila in ovire za podjetništvo, kar omogoča razvoj uspešnega podpornega ekosistema. Tokratna izdaja se med drugim osredotoča na digitalizacijo in umetno inteligenco ter njun vpliv na podjetništvo. Poudarek je na izzivih in priložnostih, ki jih prinašata digitalizacija in UI, ter na tem, kako lahko podjetja te trende izkoristijo za rast in razvoj.
Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem, podjetniška politika, trajnostno poslovanje, digitalizacija, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (24,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Prvi odziv na ocenjevanje in ChatGPT pri vaših učnih enotah
Lorelei Anselmo, Tyson Kendon, Beatriz Moya, 2025, drugo učno gradivo

Opis: Nedavni razvoj orodij umetne inteligence (UI), kot je ChatGPT, je v visokem šolstvu sprožil različne odzive, od strahu pred vplivi na akademsko integriteto, do pomislekov glede učinkovitosti orodij in priložnosti za inovacije. Usmerjanje v ta razvoj kot del poučevanja in učenja je ključnega pomena, nekateri premisleki pa bi lahko podprli nove načine etične uporabe teh orodij. Obstaja veliko orodij umetne inteligence, ki vplivajo na oblikovanje in ocenjevanje pedagoških tečajev. Ta vir se osredotoča na ChatGPT. Poleg tega se to gradivo osredotoča na ocenjevanje, zlasti na to, kako sodelovati s svojo učno skupino in študenti, da bi razumeli, kaj je ChatGPT, kako se lahko uporablja pri delu študentov in kako se lahko uporablja kot del ocenjevanja.
Ključne besede: umetna inteligenca, ChatGPT
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (450,19 KB)

6.
Oblikovanje ukazov pri uporabi pogovornih sistemov
Mladen Borovič, 2025, drugo učno gradivo

Opis: Učno gradivo opisuje izjemen in hiter napredek pogovornih sistemov umetne inteligence, od preprostih do naprednih, ki danes obravnavajo kompleksne naloge in postajajo nepogrešljivi v različnih panogah. Poudarja, da se sistemi hitro izboljšujejo v razumevanju konteksta in zagotavljanju natančnih odgovorov, kar spreminja način uporabe tehnologije. Zaradi tega avtor uvaja pojem oblikovanja ukazov (prompt engineering) kot ključne veščine za učinkovito komunikacijo s temi sistemi in pridobivanje najboljših rezultatov. Gradivo služi kot praktičen vodič za obvladovanje te veščine, čeprav avtor priznava, da bo nadaljnji razvoj morda to znanje v prihodnosti naredil nepotrebno. Kljub temu ostaja pomembnost jasne komunikacije, saj so pogovorni sistemi le razširitev naše potrebe po njej v digitalnem svetu.
Ključne besede: umetna inteligenca, pogovorni sistemi, oblikovanje ukazov
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
Optimizacija kadrovskih procesov: vloga umetne inteligence pri razvoju kadrovske funkcije v sodobnem poslovnem okolju
Tjaša Meglič, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo umetne inteligence (UI) kot orodja za izboljšanje učinkovitosti kadrovskih procesov v organizacijah. Namen naloge je raziskati, kako UI prispeva k optimizaciji različnih kadrovskih procesov, ter oceniti njeno uporabnost in potencial za izboljšanje le-teh. Magistrsko delo je sestavljena iz dveh delov: iz teoretičnega in iz empiričnega dela. Temelj empiričnega dela predstavlja kvalitativni pristop k raziskovanju – multipla študija primera in strukturirani intervjuji, kar omogoča analizo trenutnega stanja uporabe UI v slovenskih podjetjih ter identifikacijo ključnih izzivov in priložnosti pri uvajanju tehnologij UI. Rezultati raziskave kažejo, da UI pomembno vpliva na optimizacijo kadrovskih procesov, in sicer s povečanjem učinkovitosti in zmanjšanjem administrativnih obremenitev kadrovikov. Prednosti predstavljajo avtomatizacijo ponavljajočih se nalog, izboljšano analitiko in podporo pri odločanju, slabosti pa tveganja glede pristranskosti algoritmov, etična vprašanja in varstvo osebnih podatkov. UI predstavlja izreden potencial za optimizacijo kadrovskih procesov, pri čemer je uravnotežen pristop pogoj za uspešno integracijo, ki zajema tehnološke in človeške dejavnike, premišljeno uvajanje, upoštevanje zakonodajnih in etičnih smernic. Magistrsko delo ponuja celovit pregled trenutnega stanja na področju uporabe UI v kadrovskih procesih in analizo SWOT, ki izpostavlja ključne prednosti, slabosti, priložnosti in grožnje UI v kadrovskih procesih. Rezultati potrjujejo, da je UI ključni dejavnik prihodnjega razvoja kadrovskih funkcij, ki ponuja trdne temelje za nadaljnje raziskave in implementacijo UI v praksi.
Ključne besede: umetna inteligenca, kadrovski procesi, optimizacija, digitalizacija, management človeških virov
Objavljeno v DKUM: 23.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

8.
Inovacija ali izguba človečnosti pri uporabi umetne inteligence v policijskem delu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nuša Katančič, 2025, diplomsko delo

Opis: Umetna inteligenca (UI) je področje računalništva, ki se ukvarja z razvojem sistemov in algoritmov, sposobnih izvajanja nalog, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco. Te naloge vključujejo prepoznavanje vzorcev, razumevanje naravnega jezika, učenje iz podatkov in sprejemanje odločitev. UI omogoča računalniškim sistemom, da simulirajo kognitivne procese, kot so razmišljanje, reševanje problemov in prilagajanje novim informacijam. V kontekstu policijskega dela UI omogoča avtomatizacijo in optimizacijo procesov, kot so analiza velikih podatkovnih zbirk, prepoznavanje obrazov in biometričnih podatkov, napovedovanje kriminalnih vzorcev ter spremljanje in zaznavanje varnostnih groženj. Poleg tehničnih vidikov pa se UI sooča tudi z etičnimi in pravnimi izzivi, kot so vprašanja pristranskosti, zasebnosti in odgovornosti pri uporabi teh tehnologij. Empirični del naloge temelji na analizi anketne raziskave, v kateri je sodelovalo 321 anketirancev. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali UI lahko izboljša učinkovitost in varnost kazenskega pregona, ter oceniti, ali prinaša več prednosti ali slabosti. Rezultati kažejo, da je večina anketirancev seznanjena z uporabo UI v policiji, vendar njihovo razumevanje tehnološkega delovanja ostaja povprečno. Najpogosteje prepoznane koristi vključujejo hitrejšo identifikacijo osumljencev, večjo natančnost pri preiskovanju kaznivih dejanj in zmožnost analize velike količine podatkov v realnem času. Kljub splošnemu zaupanju v UI in njen potencial za izboljšanje učinkovitosti policijskega dela anketiranci izražajo tudi pomembne pomisleke. Med njimi so nezadostno usposabljanje policijskega osebja, možna pristranskost algoritmov in kršitve zasebnosti pri zbiranju in uporabi podatkov. Prav tako večina anketirancev meni, da je UI lahko le dopolnilo, ne pa popolna zamenjava človeškega dejavnika v policiji. Družba ne vidi primarnega cilja uporabe UI zgolj v izboljšanju javne varnosti, kar kaže na potrebo po večji transparentnosti in osveščanju javnosti.
Ključne besede: umetna inteligenca, policijsko delo, prepoznava obrazov, predikcija, diskriminacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

9.
Primerjalna analiza vpliva umetne inteligence in kibernetske varnosti na lokalne in oblačne sisteme ERP
Katja Deržič, 2025, magistrsko delo

Opis: Na področju digitalnega poslovanja se podjetja srečujejo z vedno večjimi težavami v svojih poslovnih procesih, zato sta umetna inteligenca in kibernetska varnost sestavni del sistemov ERP. S pomočjo le-teh se v sistemih ERP uporablja za boljšo avtomatizacijo poslovnih procesov in zagotavljanje večje varnosti podatkov. Podjetja se odločajo, ali bodo uporabljala sisteme ERP ali sisteme ERP v oblaku, čeprav se dandanes zaradi naprednejših funkcionalnosti večina podjetij odloča za sisteme ERP v oblaku. Sistemi ERP se vse bolj prilagajajo specifičnim industrijskim panogam, kar pomeni, da so že vnaprej konfigurirani za posamezna področja dela. V sistemih ERP se pojavijo kibernetski varnostni ukrepi, ki vključujejo pogoste varnostne ocene in posodobitve programske opreme, ki zmanjšujejo verjetnost morebitnih vdorov. S preučevanjem vedenjskih trendov ima umetna inteligenca ključno vlogo pri prepoznavanju nenavadnih dejavnosti in preprečevanju varnostnih napadov, ko se zgodijo. V magistrskem delu predstavljamo funkcionalnosti, razvoj, vrste, prednosti in slabosti, uvajanje, trende in globalne ter lokalne ponudnike za sisteme ERP, sisteme ERP v oblaku, umetno inteligenco in kibernetsko varnost. V sedmem poglavju smo predstavili primerjalno analizo vpliva umetne inteligence in kibernetske varnosti na sisteme ERP in sisteme ERP v oblaku. Skozi delo smo prišli do ugotovitve, da vgradnja umetne inteligence v sisteme ERP povečuje avtomatizacijo poslovnih procesov in zmanjšuje človeške napake, medtem ko kibernetska varnost varuje podatke z različnimi zaščitnimi varnostnimi ukrepi. V prihodnosti pričakujemo še večjo integracijo sistemov ERP z drugimi informacijskimi tehnologijami, vključno z internetom stvari in napredno analitiko podatkov. S tem bodo podjetja dosegla še večjo povezanost, avtomatizacijo ter boljšo zaščito in sledljivost podatkov.
Ključne besede: sistem ERP, sistem ERP v oblaku, razlika med lokalno nameščenimi sistemi ERP in sistemi ERP v oblaku, umetna inteligenca, kibernetska varnost ter primerjalna analiza vpliva umetne inteligence in kibernetske varnosti na sistem ERP in sistem ERP v oblaku.
Objavljeno v DKUM: 09.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

10.
Prepoznavanje rastlin in njihovih bolezni z mobilno aplikacijo
Rok Trunkelj, 2025, diplomsko delo

Opis: Raziskava obravnava prepoznavanje izbranih rastlin in njihovih bolezni s pomočjo mobilne aplikacije. Na kratko so predstavljena uporabljena orodja: Orange Data mining, Android Studio, MS Visio, Figma, Flask, Nginx in Gunicorn. Arhitektura rešitve obsega virtualno okolje v oblaku s strežniki za dostop do modelov za klasifikacijo rastlin in njihovih bolezni in aplikacijo Android. Opisan je postopek izdelave modelov strojnega učenja, ki so bili preneseni na strežnik. V nalogi so prikazani pomembni deli kode in podana razlaga vseh aspektov delovanja aplikacije.
Ključne besede: umetna inteligenca, razvoj aplikacije, analiza podatkov, podatkovno rudarjenje, Orange Data Mining.
Objavljeno v DKUM: 09.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici