| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča odjemalcev do uporabe umetne inteligence v fizičnih prodajlnah
Nina Kolar, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen tega magistrskega dela je sistematično proučiti stališča odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v fizičnem trgovskem okolju. Z analitično usmerjenim pristopom smo testirali in potrdili štiri osrednje hipoteze, ki zajemajo pretekle izkušnje odjemalcev s tehnologijami umetne inteligence, zaznavo tveganja, samopodobo sposobnosti interakcije s tehnologijo ter morebitne razlike med spoloma v sprejemanju teh tehnologij. Uporabljene metode statističnega modeliranja so bile opisna statistika, Pearsonov koeficient ter t-test za neodvisne vzorce, ki so omogočile celovito preverjanje teh konceptualnih okvirov. Rezultati raziskave razkrivajo, da so prejšnje izkušnje odjemalcev z umetno inteligenco pozitivno povezane z njihovo voljo za interakcijo s tovrstno tehnologijo v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H1. Prav tako so ugotovitve pokazale, da zaznavanje tveganja negativno vpliva na pripravljenost odjemalcev za uporabo tehnologij umetne inteligence, kar soglasno podpira hipotezo H2. Nadaljnje analize so razkrile, da je subjektivna ocena lastne sposobnosti za ravnanje s tehnologijami umetne inteligence pozitivno povezana z zainteresiranostjo za njihovo uporabo, kar potrjuje hipotezo H3. Poleg tega so statistične razlike med spoloma pri sprejemanju tehnologij umetne inteligence pokazale, da obstaja statistično pomembna razlika v pripravljenosti za sprejemanje tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H4. Pri tem rezultati nakazujejo, da so odjemalci moškega spola bolj naklonjeni sprejemanju teh tehnologij v primerjavi z odjemalci ženskega spola. Analizirane hipoteze zagotavljajo celovit vpogled v odnos odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v realnem trgovskem kontekstu. Ti rezultati predstavljajo dragocene smernice za oblikovanje marketinških strategij, prilagoditve trgovskega okolja in olajšanje sprejemanja tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah s strani odjemalcev. Rezultati raziskave razkrivajo, da so prejšnje izkušnje odjemalcev z umetno inteligenco pozitivno povezane z njihovo voljo za interakcijo s tovrstno tehnologijo v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H1. Prav tako so ugotovitve pokazale, da zaznavanje tveganja negativno vpliva na pripravljenost odjemalcev za uporabo tehnologij umetne inteligence, kar soglasno podpira hipotezo H2. Nadaljnje analize so razkrile, da je subjektivna ocena lastne sposobnosti za ravnanje s tehnologijami umetne inteligence pozitivno povezana z zainteresiranostjo za njihovo uporabo, kar potrjuje hipotezo H3. Poleg tega so statistične razlike med spoloma pri sprejemanju tehnologij umetne inteligence pokazale, da obstaja statistično pomembna razlika v pripravljenosti za sprejemanje tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H4. Pri tem rezultati nakazujejo, da so odjemalci moškega spola bolj naklonjeni sprejemanju teh tehnologij v primerjavi z odjemalci ženskega spola. Analizirane hipoteze zagotavljajo celovit vpogled v odnos odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v realnem trgovskem kontekstu. Ti rezultati predstavljajo dragocene smernice za oblikovanje marketinških strategij, prilagoditve trgovskega okolja in olajšanje sprejemanja tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah s strani odjemalcev.
Ključne besede: umetna inteligenca, stališča odjemalcev, fizične prodajalne, umetna inteligenca in storitve, umetna inteligenca v maloprodaji
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 370; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

2.
Razvoj inovativnih uporabniških vmesnikov na osnovi inteligentnih oblačnih storitev azure : diplomsko delo
Nina Stojanova, 2023, diplomsko delo

Opis: V tem delu smo se osredotočili na razvoj sodobnega in inovativnega uporabniškega vmesnika z uporabo storitev Azure. Cilj je bil raziskati, kako lahko uporabimo oblačne storitve in tehnologije, kot sta kognitivna in umetna inteligenca, za izboljšanje uporabniške izkušnje ter proučiti, ali te rešitve lahko nadomestijo tradicionalne pristope k razvoju uporabniških vmesnikov. V delu smo uporabili deskriptivno metodo za opis storitev Azure in kognitivne ter umetne inteligence. Z uporabo primerjalne analize smo primerjali rešitve, zgrajene na Microsoftovih storitvah. Za razvoj mobilne aplikacije smo uporabili metodo agilnega razvoja programske opreme, pri čemer smo upoštevali tudi smernice za oblikovanje uporabniških vmesnikov. Za evalvacijo uporabniške izkušnje smo izvedli uporabniški test. Na osnovi našega dela smo ugotovili, da so storitve Azure zelo uporabne za razvoj sodobnih uporabniških vmesnikov, saj omogočajo dostop do naprednih funkcij.
Ključne besede: sodoben vmesnik, inovativen vmesnik, storitev Azure, kognitivne storitve, umetna inteligenca, uporabniške izkušnje
Objavljeno v DKUM: 23.05.2023; Ogledov: 413; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Kognitivne storitve storitvene platforme Microsoft Azure
Luka Pečnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali področje kognitivnih storitev oblačne platforme Microsoft Azure. Osredotočili smo se predvsem na storitve s področij obdelave jezika in znanja, na kratko pa smo povzeli tudi ostale skupine Microsoftovih kognitivnih storitev. S pomočjo ogrodja ASP.NET Core 2.0 in knjižnice ReactJS.NET smo razvili spletno aplikacijo Techie, ki je bila primer, kako znotraj spletne aplikacije uporabiti nekatere izmed kognitivnih storitev in jo s tem tudi izboljšati s stališča interakcije z uporabnikom in obdelave podatkov.
Ključne besede: kognitivne storitve, Microsoft Azure, umetna inteligenca, računalništvo v oblaku
Objavljeno v DKUM: 13.08.2018; Ogledov: 1995; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

Iskanje izvedeno v 4.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici