| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Akt o digitalnih storitvah v EU: zagotavljanje svobode govora proti grožnjam lažnih informacij : magistrsko delo
Ilona Osrajnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Uporabniki spletnih platform se v današnjem času za pridobitev novic večinoma zanašajo na družbena omrežja, vendar pa zaradi razvoja tehnologij vse težje razločujejo pristne in preverjene vsebine od vedno prepričljivejših dezinformacij. Zato je izrednega pomena učinkovita ureditev ukrepanja za zagotovitev varnega spletnega okolja. Tako je bila v magistrskem delu raziskan prispevek novega pravnega okvirja, Akta o digitalnih storitvah (v nadaljevanju ADS), pri zmanjševanju širjenja dezinformacij in morebitnih ovirah za zagotavljanje spoštovanja temeljne pravice do svobode izražanja. ADS se pretežno osredotoča na določitev ukrepov, potrebnih za boj proti nezakonitemu govoru, vendar pa ne vsebuje izrecnih določb za ukrepanje zoper dezinformacije. Tako je bil poudarek moje raziskave namenjen vprašanju, kakšne ukrepe ADS posredno nalaga ponudnikom posredniških storitev in spletnih platform v zvezi s škodljivimi vsebinami, s katerimi omejuje prekomerno poseganje v temeljne pravice uporabnikov. Ob upoštevanju naraščanja uporabe umetne inteligence za moderiranje vsebin uporabnikov je zato v magistrski nalogi obravnavana tudi tematika učinkovitosti uporabe algoritmov in drugih samodejnih orodij filtriranja pri prepoznavanju lažnih informacij in zmanjšanju njihovega širjenja. V magistrskem delu ugotavljam, da trenutno ponudniki posredniških storitev in spletnih platform za ukrepanje zoper dezinformacije kot regulativne smernice upoštevajo neuradne zaveze, določene v Okrepljenem kodeksu ravnanja EU glede dezinformacij iz leta 2022 (v nadaljevanju Kodeks 2022). Kljub odsotnosti zavezujočih ukrepov za zajezitev širjenja dezinformacij v ADS so ukrepi, navedeni v tem kodeksu ravnanja, pridobili de facto zavezujočo naravo. Namreč za pravilno izpolnjevanje posameznih obveznosti ponudnikov ADS predvideva uporabo ukrepov, opredeljenih v kodeksih ravnanj. Tako zakonodajalec EU kljub koregulacijskem pristopu k preprečevanju negativnih učinkov dezinformacij do določene mere učinkovito vpliva na zagotavljanje spoštovanja pravice do svobode izražanja uporabnikov. Pravni okvir za ravnanje spletnih ponudnikov, ki ga določa ADS, je nov pravni okvir, saj je v veljavo stopil šele konec leta 2022. Tako kot predhodna Direktiva o elektronskem poslovanju tudi ADS ne ureja izrecno postopanja v primeru dezinformacij. Zato je doprinos moje magistrske naloge namenjen predvsem opredelitvi učinkovitosti uporabe ukrepov ADS in drugih samoregulacijskih pristopov ponudnikov, kot je Kodeks 2022, pri zagotavljanju varstva pravice do svobode izražanja.
Ključne besede: digitalno okolje, ponudniki posredniških storitev, kodeks ravnanja, zaščita temeljnih pravic, moderiranje spletnih vsebin, umetna inteligenca in algoritmi
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

2.
Vloga digitalne pismenosti pri dojemanju spletnega orodja ChatGPT kot podpore pri študiju : diplomsko delo
Erika Blekač, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredotočamo na vseprisotnost digitalnih medijev v izobraževalnem okolju in razvoj digitalne pismenosti kot ključne veščine za uspešno delovanje v tem okolju. V prvem delu naloge skozi teoretični pregled opredelimo ključne pojme, kot so digitalni mediji, digitalna pismenost in umetna inteligenca. V empiričnem delu proučujemo, kako socialno-demografski in socialno-ekonomski dejavniki vplivajo na stopnjo digitalne pismenosti med študenti Univerze v Mariboru, ter kako ta pismenost vpliva na dojemanje spletnega orodja ChatGPT kot podpore pri študiju. Rezultati statistične analize so pokazali, da spol in stopnja izobrazbe, uporaba osebnega računalnika in pametnega telefona ter uporaba digitalnih orodij za samostojno učenje, hobije in iskanje informacij ter reševanje težav preko spleta statistično značilno pozitivno vplivajo na digitalno pismenost, digitalna pismenost pa ne vpliva statistično značilno na dojemanje spletnega orodja ChatGPT kot podpore pri študiju. Rezultati te študije lahko prispevajo k nadaljnjim raziskavam o digitalni pismenosti ter dojemanju orodij z umetno inteligenco v izobraževanju.
Ključne besede: digitalni mediji, digitalna pismenost, algoritmi, umetna inteligenca, spletna orodja
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

3.
UPORABA UMETNE INTELIGENCE V RAZVOJU APLIKACIJE ZA RAZPOREJANJE ZAPOSLENIH
Nejc Pisk, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava proces optimizacije ustvarjanja urnikov in razporejanja zaposlenih, s katerim se dnevno srečujejo vodje in organizatorji več vrst industrij, kjer je potrebno izmensko delo. Optimizacijo procesa dosežemo s samodejnim razporejanjem zaposlenih, kjer si lahko pomagamo s pristopi umetne inteligence, ki z učinkovitimi izračuni pomagajo pri izdelavi urnikov. Predpostavimo, da bodo računalniški izračuni ključnega pomena pri optimizaciji procesa. Ukvarjamo se z razvojem spletne aplikacije ter postavitve potrebne infrastrukture in pričakujemo, da bo takšna rešitev samodejno reševala problem razporejanja zaposlenih. Preučimo teoretične osnove umetne inteligence, področja izpolnjevanja omejitev in metahevristike ter predstavimo problemsko domeno. Ugotovimo, da uporabljene tehnologije in pristopi niso omejeni samo na problemsko domeno razporejanja zaposlenih, vendar tudi na številne ostale probleme. Dosežemo vse začrtane cilje in potrdimo našo domnevo, da bo računalnik problem razporejanja zaposlenih rešil hitreje in bolj učinkovito. Ugotovimo tudi, da je reševanje problema izpolnjevanje omejitev z metahevristiko ključnega pomena, ko želimo zagotoviti optimalno rešitev v razumnem času.
Ključne besede: umetna inteligenca, optimizacijski algoritmi, spletna aplikacija, razporejanje zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 1014; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

4.
Algoritmi v pravu: določanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo s pomočjo računalniškega programa : določanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo s pomočjo računalniškega programa
Katja Piršič, 2019, magistrsko delo

Opis: V modernem svetu nas na vsakem koraku spremlja množica podatkov, iz katerih težko izluščimo informacije. To se v sodnih postopkih lahko odraža tudi na kognitivni preobremenjenosti sodnikov, ki se posledično postopoma začnejo oddaljevati od načela enakosti in enakega varstva pravic. V magistrskem delu zato stremim k novi rešitvi, ki bi sodnikom lahko pomagala pri obvladovanju informacij, prejetih v pravdnem postopku zaradi nastale nepremoženjske škode. Magistrsko delo prikazuje zamišljeni koncept računalniškega programa »Nepremoženjska škoda v1.0«, ki temelji na algoritmu nadzorovanega strojnega učenja in bi sodniku v civilnem postopku pomagal pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zagovarjam tezo, da bi se s tako tehnološko rešitvijo, če bi jo v postopke vpeljali nemudoma, že spoštovalo ustavne in zakonske garancije do te mere, da bi bila njena uporaba zakonita. Poleg tega bi se z zamišljenim konceptom računalniškega programa zagotovila večja pravičnost in enakopravnost oškodovancev, sodniki bi bili zaradi nje kognitivno razbremenjeni, sodni zaostanki in poraba proračunskih sredstev bi se znižala, kar bi v javnosti povrnilo oziroma utrdilo zaupanje v sodni sistem. Prav tako ocenjujem, da bi bile z uporabo navedenega programa spoštovane določbe, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. Tovrsten program še vedno ne bi mogel nadomestiti sodnika na njegovem delovnem mestu, temveč bi mu lahko služil zgolj kot pripomoček. Ker se pravosodni sistem v Sloveniji v zadnjem desetletju z namenom optimizacije in objektivizacije sodnih postopkov trudi vzpostaviti nov, posodobljen sistem informacijskih rešitev, ne vidim ovire, da omenjenega konceptualnega programa v Sloveniji tako de facto kot de iure ne bi uporabljali že sedaj.
Ključne besede: Določanje višine odškodnine, nepremoženjska škoda, odškodnina, sodna praksa, osebni podatki, GDPR, načelo enakosti, avtomatizirano odločanje, algoritmi, umetna inteligenca, računalniški programi, veliko podatkovje.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1764; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (912,96 KB)

5.
Uporaba metod mehkega računanja v proizvodnih sistemih
Jure Šafner, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali in nazorno predstavili metode mehkega računanja in njihove prednosti. Pri tem smo se osredotočili na nevronske mreže, mehko logiko, evolucijsko računanje in skupinsko inteligenco. Vsako metodo smo raziskali in predstavili po naslednjem ključu: zgled v naravi, uporabnost v industriji, oblikovanje metode in njeni sestavni deli ter predstavitev delovanja metod. Nato smo na podlagi strokovne in znanstvene literature naredili primerjavo omenjenih metod. Z diplomskim delom smo potrdili, da so metode mehkega računanja koristna orodja za reševanje optimizacijskih problemov ter so uporabne pri kompleksnih NP problemih.
Ključne besede: mehko računanje, umetna inteligenca, nevronske mreže, genetski algoritmi, skupinska inteligenca, mehka logika, algoritem kolonije mravelj, inteligenca roja delcev.
Objavljeno v DKUM: 02.07.2015; Ogledov: 1752; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

6.
Uporaba umetne inteligence za reševanje zahtevnih inženirskih problemov
Simon Šikovec, 2013, diplomsko delo

Opis: diplomsko delo opisuje različne metode umetne inteligence in njihovo uporabo v inženirstvu. V uvodnem delu je razčlenitev umetne inteligence in splošen opis, ki mu sledi nekaj primerov. S primeri, kot sta na primer optimizacija obdelovalnih parametrov in napovedovanje oziroma obnašanje sistema v prihodnosti, želimo pokazati, da je uporaba umetne inteligence učinkovit pristop za reševanje inženirskih problemov. Na koncu obeh primerov prikažemo, da je uporaba metod umetne inteligence učinkovita, saj je robustna, zmogljiva in za inženirske potrebe dovolj natančna. Danes vse bolj stremimo k čim večji avtomatizaciji in načrtovanju proizvodnih sistemov, ki nam dajejo najboljše rezultate. Uporaba umetne inteligence je velikokrat skoraj nujna, saj do neke mere nadomesti navzočnost človeka v proizvodnih sistemih.
Ključne besede: Ključne besede: umetna inteligenca, nevronske mreže, genetski algoritmi, skupinska inteligenca, mehka logika, algoritem kolonije mravelj.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2013; Ogledov: 3097; Prenosov: 484
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

7.
8.
Iskanje izvedeno v 3.54 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici