| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 163
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvedba umetne inteligence v industrijske panoge
Zala Martinjak, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil predstaviti umetno inteligenco, ki je v današnjem svetu ena izmed najhitreje rastočih tehnologij. Sisteme umetne inteligence smo povezali tudi z rabo v štirih izbranih panogah, to so logistika, kmetijstvo, farmacija in gradbeništvo, ter med drugim raziskovali tudi, kakšen odnos imajo v posamezni panogi do umetne inteligence. V magistrski nalogi smo na začetku opisali teoretična izhodišča, ki so nam služila za boljše razumevanje tematike ter kot opora nadaljnjemu raziskovalnemu delu. V teoretičnem delu smo spoznali umetno inteligenco, njeno zgodovino ter možnosti uporabe, prav tako pa tudi nevarnosti, ki pridejo z njeno uporabo. Nadaljevali smo s povezavo umetne inteligence med posameznimi panogami in vlogo, ki jo ima oziroma jo bo le-ta še imela v posamezni panogi. V raziskovalnem delu pa smo na podlagi izvedene ankete analizirali in predstavili pridobljene rezultate, pri analizi pa smo si pomagali s postavljenimi raziskovalnimi vprašanji. Ugotovili smo, da so si panoge pri pogledu in v uporabi umetne inteligence v delovnem procesu med seboj različne. Povezanosti med panogami in negativnim mnenjem nismo mogli potrditi, saj ni bilo dovolj dokazov o njeni povezanosti. Prva tako smo spoznali, da tako pri vplivu na pomembnost vpeljave umetne inteligence v proces delovanja kot tudi pri vplivu na prihodnost dela obstajata dva skupna faktorja, ki jih določajo spremenljivke.
Ključne besede: umetna inteligenca, logistika, farmacija, kmetijstvo, gradbeništvo.
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Učinki uporabe umetne inteligence pri planiranju proizvodnje stiskanja in brizganja
Jernej Gabrijel, 2024, diplomsko delo

Opis: Iz preteklih raziskovanj in dela na področju integracije umetne inteligence v proizvodno industrijo je jasno, da ima implementacija UI metodologij strojnega učenja jasne prednosti. Hkrati pa ugotavljamo, da obstajajo na tem področju tudi mnoge priložnosti za izboljšave in nadgradnjo. V zaključnem delu smo ugotavljali, ali lahko uporaba UI prispeva pozitivne učinke na delo planerjev v proizvodnji. To ugotavljanje temelji na primerjavi razlik med predvidevanji na podlagi ročnega planiranja in dejansko realizacijo ter s planiranjem s pomočjo UI in realizacijo planiranega. Namen zaključnega dela je ugotavljanje praktičnosti in zanesljivosti umetne inteligence na področju planiranja in razporejanja.
Ključne besede: Umetna inteligenca, stiskanje in brizganje, planiranje in razporejanje proizvodnje, delo planerjev, optimizacija
Objavljeno v DKUM: 08.04.2024; Ogledov: 58; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
Pravni vidiki informacijske varnosti
Monika Holešek, 2024, magistrsko delo

Opis: Prepričanje, da obstaja zamejen krog pravnih pravil, ki zanesljivo in popolno regulirajo področje informacijske varnosti, je huda zmota. Na tem področju se vrstijo in medsebojno prepletajo najrazličnejši družbeni podsistemi, ki jih je potrebno upoštevati. Hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in z njimi povezanih sistemov, s seboj prinaša tudi kar nekaj težav ter vseskozi odpira nove pravne dileme. Živimo v družbi, ki je praktično odvisna od tehnologije. Pravo pa tehnološkemu razvoju težko sledi. Razloga za to sta vsaj dva. Prvi je togost nekaterih klasičnih pravnih institutov in posledična neuporabnost za nove izzive, ki jih prinaša digitalizacija. Drugi problem je, da bi nenehno spreminjanje pravnih pravil ogrozilo pravno varnost. V magistrskem delu je tako na kratko predstavljeno področje informacijske varnosti, s poudarkom na razlogih za reguliranje tega področja. Predstavljeni so nekateri splošni pravni akti Republike Slovenije in relevantni predpisi Evropske unije. Razvoj tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari, robotika in druge informacijsko-komunikacijske tehnologije eksponentno napreduje, kar bo v prihodnosti predstavljajo vedno večji izziv.
Ključne besede: Informacije, informacijska tehnologija, osebni podatki, tveganje, informacijska zasebnost, komunikacijska zasebnost, kibernetski kriminal, informacijsko pravo, ''uhajanje'' informacij, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
Akt o digitalnih storitvah v EU: zagotavljanje svobode govora proti grožnjam lažnih informacij : magistrsko delo
Ilona Osrajnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Uporabniki spletnih platform se v današnjem času za pridobitev novic večinoma zanašajo na družbena omrežja, vendar pa zaradi razvoja tehnologij vse težje razločujejo pristne in preverjene vsebine od vedno prepričljivejših dezinformacij. Zato je izrednega pomena učinkovita ureditev ukrepanja za zagotovitev varnega spletnega okolja. Tako je bila v magistrskem delu raziskan prispevek novega pravnega okvirja, Akta o digitalnih storitvah (v nadaljevanju ADS), pri zmanjševanju širjenja dezinformacij in morebitnih ovirah za zagotavljanje spoštovanja temeljne pravice do svobode izražanja. ADS se pretežno osredotoča na določitev ukrepov, potrebnih za boj proti nezakonitemu govoru, vendar pa ne vsebuje izrecnih določb za ukrepanje zoper dezinformacije. Tako je bil poudarek moje raziskave namenjen vprašanju, kakšne ukrepe ADS posredno nalaga ponudnikom posredniških storitev in spletnih platform v zvezi s škodljivimi vsebinami, s katerimi omejuje prekomerno poseganje v temeljne pravice uporabnikov. Ob upoštevanju naraščanja uporabe umetne inteligence za moderiranje vsebin uporabnikov je zato v magistrski nalogi obravnavana tudi tematika učinkovitosti uporabe algoritmov in drugih samodejnih orodij filtriranja pri prepoznavanju lažnih informacij in zmanjšanju njihovega širjenja. V magistrskem delu ugotavljam, da trenutno ponudniki posredniških storitev in spletnih platform za ukrepanje zoper dezinformacije kot regulativne smernice upoštevajo neuradne zaveze, določene v Okrepljenem kodeksu ravnanja EU glede dezinformacij iz leta 2022 (v nadaljevanju Kodeks 2022). Kljub odsotnosti zavezujočih ukrepov za zajezitev širjenja dezinformacij v ADS so ukrepi, navedeni v tem kodeksu ravnanja, pridobili de facto zavezujočo naravo. Namreč za pravilno izpolnjevanje posameznih obveznosti ponudnikov ADS predvideva uporabo ukrepov, opredeljenih v kodeksih ravnanj. Tako zakonodajalec EU kljub koregulacijskem pristopu k preprečevanju negativnih učinkov dezinformacij do določene mere učinkovito vpliva na zagotavljanje spoštovanja pravice do svobode izražanja uporabnikov. Pravni okvir za ravnanje spletnih ponudnikov, ki ga določa ADS, je nov pravni okvir, saj je v veljavo stopil šele konec leta 2022. Tako kot predhodna Direktiva o elektronskem poslovanju tudi ADS ne ureja izrecno postopanja v primeru dezinformacij. Zato je doprinos moje magistrske naloge namenjen predvsem opredelitvi učinkovitosti uporabe ukrepov ADS in drugih samoregulacijskih pristopov ponudnikov, kot je Kodeks 2022, pri zagotavljanju varstva pravice do svobode izražanja.
Ključne besede: digitalno okolje, ponudniki posredniških storitev, kodeks ravnanja, zaščita temeljnih pravic, moderiranje spletnih vsebin, umetna inteligenca in algoritmi
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

5.
Analiza umetne inteligence in možnosti njene uporabe v inovacijah in inovacijskem okolju podjetja "x"
Jasmina Gergorec, 2023, magistrsko delo

Opis: Umetna inteligenca (UI), ki vključuje področja, kot so strojno učenje, globoko učenje, konvolucijske in ponavljajoče se nevronske mreže ter procesiranje naravnega jezika, igra ključno vlogo v sodobnem poslovnem svetu. Ta tehnologija temelji na naprednih metodah obdelave in analize velikih količin podatkov in ponuja podjetjem, kot je BTC d. d., možnost za pridobivanje konkurenčne prednosti. Z integracijo UI lahko BTC d. d. izboljša interpretacijo tržnih trendov, optimizira logistične operacije in nadgradi uporabniško izkušnjo. To omogoča boljše razumevanje in napovedovanje potreb strank, optimizacijo zalog in avtomatizacijo komunikacije. Poleg tehnoloških izboljšav UI prinaša tudi pravne in etične izzive, predvsem v upravljanju intelektualne lastnine, ki vključuje patente, blagovne znamke in avtorske pravice. To je bistveno za ohranjanje inovativnosti in zaščito inovacij pred nepooblaščenim kopiranjem ali uporabo. Jasno opredeljeni pravni okviri, ki obravnavajo etična vprašanja, varstvo podatkov in intelektualno lastnino, so ključni za ustvarjanje okolja, ki spodbuja zakonite in etične inovacije. Predstavili smo konkretne predloge za integracijo UI v različne oddelke podjetja BTC d. d., kot so računovodstvo, kadrovanje, logistika in marketing. V naši študiji, ki je vključevala uporabo ChatGPT-4, smo odkrili, da ta oblika umetne inteligence znatno pospešuje generiranje inovativnih idej, kar je ključnega pomena za BTC d. d. Ta sposobnost omogoča hitrejši razvoj in testiranje novih konceptov, s čimer se izboljšuje agilnost in učinkovitost inovacijskega procesa. S pomočjo ChatGPT lahko podjetje bolj učinkovito razume in implementira UI v svoje poslovne strategije. Naše raziskovanje zaključujemo s SWOT analizo in praktičnimi spoznanji o uporabi ChatGPT. UI igra pomembno vlogo v inovacijskem procesu v BTC d. d., saj ne le optimizira obstoječe procese, ampak tudi odpira nove poslovne možnosti in strategije.
Ključne besede: umetna inteligenca, inovacije, inovacijsko okolje, intelektualna lastnina, BTC d. d., ChatGPT
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 241; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
Temeljne pravice in izzivi digitalizacije : od pravne ureditve do prakse
2023

Opis: Bliskovit razvoj digitalizacije vpliva na vsa področja našega življenja. Na ravni EU se v zadnjih letih že odvija široka etična in pravna razprava o umetni inteligenci, robotiki stvari, močnih komunikacijskih omrežjih in primernem regulativnem okvirju, ki mora spoštovati tudi temeljne pravice. O tem so leta 2020 v sklopu Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK) raziskovali na Pravni fakulteti UM skupaj s sodelovanjem partnerja iz negospodarstva, Zavoda PIP, in osmih študentov iz štirih fakultet Univerze v Mariboru, in sicer Pravne fakultete, Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Filozofske fakultete. Namen projekta in pričujoče monografije je ozaveščati vse družbene deležnike o vplivu digitalizacije na družbena razmerja in pripraviti podlago za smernice za bodoče urejanje digitalizacije.
Ključne besede: digitalizacija, umetna inteligenca, etične dileme, pravna država, diskriminacija, varstvo zasebnosti
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 302; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (6,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Podatkovni kanjoni, pristop strojnega učenja za potrebe razložljive umetne inteligence : doktorska disertacija
Bojan Žlahtič, 2023, doktorska disertacija

Opis: Z uporabo algoritmov strojnega učenja je mogoče izvesti zapletene analize in pridobiti globlje vpoglede na osnovi obsežnih količin podatkov, kar presega človeške zmožnosti. Navedena značilnost je ključni dejavnik, zaradi katerega je strojno učenje vpeljano v številne domene. Kljub številnim prednostim ni vedno možno integrirati strojnega učenja na določena področja, predvsem zaradi tega, ker se za naprednimi metodami pogosto skrivajo modeli tipa črne skrinje. Ti modeli uporabnikom ne omogočajo vpogleda v logiko njihovega odločanja, kar lahko predstavlja oviro v kontekstih, kjer so odločitve kritične in lahko napačna odločitev vodi v resne posledice. Z namenom ublažiti te problematike smo razvili metodo strojnega učenja, temelječo na naravnem pojavu rečnih kanjonov. Ta pojav lahko vizualiziramo v digitalni grafični obliki, kar omogoča intuitiven prikaz logike odločanja. Rezultat je model strojnega učenja, ki generira globinske slike gibanja podatkov za posamezen razred. V teh slikah je pripadnost posamezne instance kanjonu prikazana s pomočjo barvno kodiranih grafov. Podatkovni kanjoni se zaradi svojih lastnosti in metodologije lahko uporabljajo za potrebe razložljive umetne inteligence, bodisi samostojno ali kot dopolnilni mehanizem drugim pristopom strojnega učenja.
Ključne besede: razložljiva umetna inteligenca, strojno učenje, klasifikacija, razložljivost, zaupanje
Objavljeno v DKUM: 05.12.2023; Ogledov: 217; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

8.
Razvoj novih modelov zaposlovanja v državnem gospodarstvu slovenije ter njihova učinkovitost v času globalne pandemije covid-19
Omar Husejnagić, 2023, magistrsko delo

Opis: Svetovna pandemija COVID-19 je bila od svojega začetka jeseni 2019 označena kot "kriza, kot je še ni bilo v svetovni zgodovini". V svetu globalnih financ je bila ta enkratna izkušnja za nekatere katastrofa, za druge pa priložnost brez primere. Mednarodni denarni sklad (IMF) je ocenil, da so globalni stroški pandemije med letoma 2020 in 2025 presegli 28 bilijonov USD izgubljene proizvodnje (World economic outlook …, 2020). Čeprav je svetovna pandemija COVID-19 povzročila resno finančno škodo državam v razvoju pa tudi razvitim državam, bi lahko nekateri socialno-ekonomski trendi, ki so se pojavili kot odziv na krizo, na dolgi rok celo koristili našemu socialno-ekonomskemu življenju, lokalni industriji in naravnemu (življenjskemu) okolju. Prva faza te raziskave je izključno teoretična in se osredotoča predvsem na opis in predstavitev izvora globalne krize COVID-19 in njenih socialno-ekonomskih posledic na svetovni ravni. Druga faza te raziskave nas usmerja v Slovenijo, srednjeevropsko državo katere majhno, a raznoliko nacionalno gospodarstvo je postalo predmet našega preučevanja. Ta raziskava je bila namenjena boljšemu razumevanju razvoja in implementacije novih delovnih modelov v nacionalnem gospodarstvu države ter njihove učinkovitosti v času globalne pandemije COVID-19. To smo lahko dosegli z uporabo večstopenjskega postopka zbiranja podatkov, ki je vključevalo teoretične/literaturne raziskave, ankete, intervjuje in podobno. Vprašanja za ankete in intervjuje so bila skrbno izbrana, da bi zagotovila kar najbolj natančne in nazorne odgovore. Ankete so bile izvedene digitalno, preko spletne anketne platforme (1KA), rezultati pa so bili analizirani s programom Statistical Package for Social Sciences (SPSS). Intervjuji in ankete so bili individualno dogovorjeni in izvedeni z vodji različnih podjetij in sektorjev slovenskega nacionalnega gospodarstva, ki so podali svoje strokovne ocene o obravnavani problematiki.
Ključne besede: Digitalna transformacija, model dela, delo na daljavo, hibridno delo, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 01.12.2023; Ogledov: 216; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

9.
Pravna ureditev avtorskih pravic v dobi umetne inteligence: Analiza zakonodajnih praks in primerov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji
Matevž Mandl, 2023, magistrsko delo

Opis: Intelektualna lastnina že od nekdaj tesno sodeluje z razvojem novih tehnologij, zato je ključnega pomena, da se politika in zakonodajalci hitro prilagajajo, s čimer ohranijo korak z napredkom tehnologije. Razvoj umetne inteligence predstavlja potencialno pretresanje sistema intelektualne lastnine, kar postavlja pomembna vprašanja glede avtorstva, lastništva in morebitnih kršitev pravic. Obstaja prepričanje, da je za napredovanje tehnologije UI ključno, da politični določevalci ukrepajo hitro in preudarno, da zagotovijo učinkovit pravni sistem intelektualne lastnine, ki bo zmanjšal morebitne negativne družbene, etične in ekonomske posledice, hkrati pa bo sledil temeljnim vrednotam EU. Umetna inteligenca je prelomna tehnologija, ki že vpliva in še bo na številna področja človeškega delovanja, med drugim tudi na avtorsko pravo in pravo pravic intelektualne lastnine. Avtorske pravice v EU že od nekdaj pripadajo ustvarjalcem, človeškim avtorjem, ki so delo ustvarili s svojim intelektom in kreativnostjo. Širjenje in napredek UI pa povzroča številne nove izzive in vprašanja na področju avtorskih pravic pri delih, ki jih v celoti ustvari UI ali pa je uporabljena le kot orodje za ustvarjanje. EU se zaveda teh izzivov in se aktivno ukvarja s prilagajanjem svojega pravnega okvirja avtorskih pravic, da bi v svoje regulativne okvirje zaobjela tudi UI in njene vplive na ustvarjanje. Pomembno je razviti in najti uravnotežen pristop k zakonski ureditvi, ki bo spodbujal inovacije na področju UI ter obenem ščitil pravice ustvarjalcev in vseh ostalih deležnikov.
Ključne besede: Intelektualna lastnina, avtorske pravice, umetna inteligenca, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 296; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (860,52 KB)

10.
Etičnost uporabe umetne inteligence v poslovanju
Timy Pezdiček, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na raziskovanju etičnosti uporabe umetne inteligence v poslovnem okolju. V ospredju je problematika, ki izhaja iz potrebe po vzpostavitvi etičnih smernic za učinkovito uporabo te tehnologije. Raziskava proučuje različne vidike etičnosti, povezane z umetno inteligenco ter analizira ključne izzive in priložnosti, ki se pojavljajo v poslovnem svetu. Zastavljeni cilj je raziskati, kako etično ravnati v tem dinamičnem okolju, hkrati pa doseči konkurenčno prednost in trajnostni razvoj podjetij. Obravnava vključuje raziskavo naraščajočo se na vlogo umetne inteligence pri sprejemanju pomembnih poslovnih odločitev ter vplivu na odnose s strankami, zaposlenimi in širšo družbo. Rezultati raziskave kažejo na nujnost vključevanja etičnih načel že v fazi načrtovanja in razvoja umetno inteligentnih sistemov. Pomembno je, da podjetja prepoznajo vrednote, kot so pravičnost, preglednost in odgovornost, ter jih integrirajo v svoje poslovne prakse. Prav tako je ključno tesno sodelovanje med različnimi deležniki, vključno s tehnološkimi strokovnjaki, vladnimi agencijami in strokovnjaki za etiko, za oblikovanje smernic, ki bodo usmerjale etično uporabo umetne inteligence v poslovnem okolju.
Ključne besede: Etika, Umetna inteligenca, Poslovna odločanja, Transparentnost, Družbena odgovornost.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 360; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici