Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Tehnologija je dvoje, je vzrok in posledica za vse hitreje spreminjajočo se družbo. Ko danes govorimo o tehnologiji, govorimo predvsem o inteligentnih sistemih, o tako imenovanih kibernetskih sistemih, pri katerih sistem vsebuje, če govorimo v jeziku tehnologije, strojno opremo, stroje in naprave (človeško telo), in programsko opremo – inteligenco – duha, kar bi v jeziku humanistike lahko poimenovali tudi občutke, intencionalna stanja, čustva ipd. Mnogi problemi, ki so povezani s sodobnimi tehnologijami, so zato povezani tudi z (umetno) inteligenco in učenjem. Za reševanje problemov v zvezi z umetno inteligenco potrebujemo predvsem splošna znanja o svetu, družbi in ljudeh, kar je filozofski problem. Zato je za vse, ki morajo sprejemati odločitve s področja uporabe umetne inteligence, izjemno pomembno, da razumejo osnovne splošne mehanizme inteligence – filozofijo duha, tj. kako deluje naravna, kako deluje človeška inteligenca, kako se človek uči in prilagaja okolju, kar je še posebej pereče na področju vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: filozofija uma, kognitivna znanost, nevroznanost, kognitivno modeliranje, umetna inteligenca, dinamični sistemi, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (9,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo obravnava izzive računovodskega spremljanja in upravljanja skladišča v podjetju X, pri čemer je poseben poudarek namenjen vplivu digitalizacije ter postopni uvedbi tehnologij umetne inteligence. V središču raziskave so sodobni trendi digitalne preobrazbe, ki temeljito spreminjajo tradicionalne pristope k upravljanju zalog in s tem povezano računovodsko spremljanje. Analiza obstoječega stanja pred uvedbo digitalizacije je pokazala številne težave: zamude pri evidentiranju prejema blaga, netočnosti med inventuro, neučinkovito rabo skladiščnega prostora, pomanjkanje ažurnih informacij o stanju zalog ter šibko sledljivost materialnega toka. Te pomanjkljivosti so negativno vplivale na notranje poslovne procese, kakovost računovodskih podatkov in zadovoljstvo kupcev. Z uvedbo sodobnih digitalnih rešitev, kot so sistem za upravljanje skladišča (WMS), prenosni terminali, avtomatizacija procesov in povezava z računovodskimi moduli, se je učinkovitost bistveno povečala. Časovno trajanje ključnih opravil se je skrajšalo, napake so se zmanjšale, preglednost zalog se je izboljšala, prav tako pa tudi zanesljivost podatkov in njihova ažurnost. Posledično je digitalna transformacija okrepila povezavo med računovodstvom in operativnimi procesi podjetja, kar je omogočilo bolj ažurno, podatkovno podprto poročanje ter učinkovitejše spremljanje in obvladovanje stroškov. Rezultati raziskave potrjujejo, da digitalna preobrazba skladiščnih procesov prinaša številne koristi, med katerimi izstopajo večja natančnost, boljša sledljivost, hitrejše izvajanje procesov ter zmanjšanje stroškov, povezanih z naročanjem in zalogami. Sklepni del potrjuje obe postavljeni hipotezi in na podlagi analize poda konkretne predloge za nadaljnji razvoj: razširitev sistemske integracije, vključitev napredne analitike ter postopno uvajanje umetne inteligence pri napovedovanju in odločanju. Digitalizacija se tako izkaže kot ključen dejavnik dolgoročne konkurenčnosti, prilagodljivosti in strateškega razvoja podjetja v hitro spreminjajočem se tržnem okolju.
Ključne besede: skladiščni procesi, upravljanje skladišč, računovodsko spremljanje skladišč, digitalna transformacija, umetna inteligenca.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,61 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv umetne inteligence (AI) na računovodske procese v mikro računovodskem podjetju iz Koroške. Raziskava je izpostavila, da AI že omogoča avtomatizacijo rutinskih nalog, kot je optično prepoznavanje podatkov na dokumentaciji (OCR), kar delno pospeši obdelavo dokumentacije. Kljub temu je tehnologija še nezanesljiva in zahteva dodatno človeško kontrolo, zato se čas dela ne skrajša bistveno. Namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv AI na računovodske procese v mikro računovodskem podjetju ter ugotoviti, kako zaposleni različnih profilov zaznavajo uvedbo AI v vsakodnevno delo. Delo se osredotoča na vse bolj aktualno področje digitalizacije računovodstva, pri čemer AI postaja pomembno orodje za avtomatizacijo rutinskih nalog, izboljšanje natančnosti podatkov ter povečanje učinkovitosti. Naprednejše funkcionalnosti, kot so napovedovanje trendov in odkrivanje nepravilnosti, v podjetju še niso uporabljene. Ugotovljeno je bilo, da generacijske razlike pomembno vplivajo na dojemanje AI, saj so mlajši zaposleni tehnologiji bolj naklonjeni, starejši pa so previdnejši s tehnologijo in AI, saj je v večini še tudi ne znajo uporabljati. V drugem poglavju smo predstavili osnovne značilnosti AI, vključno s tehnologijami, kot so strojno učenje, obdelava naravnega jezika, računalniški vid in robotizacija procesov. Ugotovili smo, da AI ponuja velik potencial za avtomatizacijo in zmanjšanje stroškov. Tretje poglavje se je osredotočilo na uporabo AI v računovodstvu. Obravnavali smo primere, kot so OCR branje, avtomatsko knjiženje, zaznavanje napak in napovedovanje denarnih tokov. Poudarjeni so bili tudi izzivi, povezani z varnostjo in znanjem uporabnikov. V četrtem poglavju smo analizirali uporabo AI v izbranem mikro podjetju, kjer se uporablja predvsem OCR funkcionalnost znotraj programa E-računi. Kljub poenostavitvi vnosa dokumentov se pojavljajo napake, zato je potreben človeški nadzor. V petem poglavju smo predstavili možnosti za širšo uporabo AI v prihodnosti, kot so napredno knjiženje, poročanje in analitika, ter izpostavili potrebo po dodatnem znanju, zaupanju v tehnologijo in postopni uvedbi rešitev. Vse intervjuvane osebe v raziskavi se strinjajo, da AI ne bo nadomestila računovodij, temveč jim bo v pomoč pri rutinskih opravilih, s čimer bodo imele več časa za zahtevnejše strokovno delo. Ključna ovira za širšo uporabo ostajajo stroški, pomanjkanje znanja in vprašanja o varnosti osebnih podatkov. V zvezi s hipotezami smo ugotovili, da je večina potrjena ali delno potrjena. AI izboljšuje učinkovitost pri obdelavi dokumentov, a še ne zanesljivo. Računovodje se srečujejo s tehnološkimi izzivi in pomanjkanjem znanja, percepcija zaposlenih pa pomembno vpliva na uspešno uvedbo AI. Naprednejše funkcionalnosti še niso v uporabi, zato nekatere podhipoteze ostajajo nepotrjene. Kot nadaljnja področja raziskovanja se ponujajo primerjave med različnimi podjetji, analiza naprednejših funkcij AI in proučevanje vpliva AI na kompetence prihodnjih računovodij.
Ključne besede: Umetna inteligenca, računovodstvo, računovodsko podjetje, računovodski servis, avtomatizacija procesov, implementacija UI.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (39,37 MB)

Opis: Umetna inteligenca postaja pomemben dejavnik v turizmu, saj omogoča razvoj novih rešitev, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo in povečujejo konkurenčnost destinacij. V zadnjih letih se je uporaba umetne inteligence v turizmu močno razširila, kar je spodbudilo raziskavo o njenem vplivu na destinacijski management v Sloveniji. Cilji v teoretičnem delu zajemajo pregled strokovne in znanstvene literature o destinacijskem managementu, tehnološkem napredku v turizmu in vlogi umetne inteligence. Posebej je opredeljena oblike umetne inteligence in njene aplikacije, kot so personalizacija ponudbe, digitalni marketing, podatkovna analitika in napovedovanje trendov. V empiričnem delu so z metodo kvalitativnega raziskovanja bili izvedeni polstrukturirani intervju s predstavniki enajstih slovenskih destinacij. Zbrani odgovori so bili analizirani s pomočjo tematskega kodiranja, in sicer je na ta način bila raziskana trenutna praksa, priložnosti in ovire pri uporabi umetne inteligence v destinacijskem managementu. Ugotovljeno je bilo, da destinacije umetno inteligenco prepoznavajo kot ključno za prihodnji razvoj, vendar se pri implementaciji soočajo z izzivi, kot so pomanjkanje finančnih sredstev, znanja in vprašanja varstva podatkov. V zaključku so bila podana priporočila za nadaljnjo digitalno transformacijo slovenskega turizma.
Ključne besede: umetna inteligenca, destinacijski management, digitalna transformacija, turizem, prihodnost turizma
Objavljeno v DKUM: 29.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (821,50 KB)

Opis: Dentalni implantati so že nekaj časa vse bolj pomemben del moderne dentalne medicine, saj se s splošnim staranjem populacije, tako kot tudi moderno konsumpcijo hrane veča potreba po možnostih za nadomestitev naravnih zob, tako iz funkcionalnega kot tudi iz estetskega vidika. Zobni implantat je sestavljen iz krone, ki predstavlja nadomeščen zob, vijaka, ki krono pritrdi v kost čeljusti in vezivnega materiala, ki krono drži pritrjeno na vijak. V okviru raziskave nas je zanimala funkcija cirkonija kot nadomestnega materiala za izdelavo vijaka zobnega implantata. Specifično, zanimala nas je korozijska odpornost cirkonija v pogojih, katerim bi bil ta vijak izpostavljen v ustni votlini ob prisotnosti želodčnega soka v slini, kar se lahko zgodi ob bruhanju oziroma gastroezofagealnem refluksu. Vzorce smo testirali z gravimetrično metodo, njihovo površino pa analizirali z elektronskim mikroskopom (SEM). Izpostavili smo jih simulirani slini z dodatkom HCl z vrednostmi pH = 1, 2, 3 ter 4 in jih pasivirali v raztopinah 24, 48, 72 in 96 ur. Iz zbranih podatkov smo ugotovili, da ima cirkonij, ki tvori tako imenovani lastni oksid (ang. native oxide) dobro lastnost repasiviranja. Najvišjo korozijsko hitrost smo zasledili pri pH = 1 po 72 urah pasiviranja, nakar sledi repasiviranje po 96 urah. Vsi ostali vzorci so najvišjo korozijsko hitrost pridobili po 48 urah izpostavljenosti v mediju in se po tem času vsi repasivirali. Najnižjo korozijsko hitrost opazimo pri pH = 2 po 72 urah pasiviranja. Sklepamo lahko, da je za to razlog puferski sistem, ki je tudi naravno prisoten v slini in očitno izrazito deluje pri pH = 2 ali pa samo termodinamsko obnašanje korozijskega sistema pri teh pogojih.
Ključne besede: cirkonij, korozija, umetna slina, dentalni implantati, želodčna kislina
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (3,56 MB)