| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
UMERJANJE VOLUMENSKIH TOKOV ZGOREVALNIH ZRAČNIH TOKOV KOTLA BLOKA 6 V TEŠ
Mitja Tašler, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena zasnova in realizacija meritev ter umerjanja volumenskih tokov zgorevalnih zrakov kotla Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Namen diplomskega dela je bila izvedba potrebnih meritev s cilindrično sondo na 35 merilnih mestih, kjer so nameščene venturijeve šobe, ki merijo volumenski tok zgorevalnih zrakov. S tem smo preverili pravilnost nastavitev izračuna volumenskih tokov na podlagi tlačnega padca skozi venturijevo šobo. Cilj diplomskega dela je korekcija nastavitve v izračunu volumenskih tokov na 35 merilnih mestih in umeritev venturijeve šobe, ki predstavljajo povratno zanko pri regulaciji zgorevanja v kotlu. Po umerjanju volumenskih tokov zraka in ustrezni korekciji izračunov v sistemu regulacije smo lahko s preizkusnimi zagoni kotla začeli. Meritve in posledične korekcije so osnova za nastavljanje in optimiziranje kurjave in morebitne predelave ter nastavitve premogovnih gorilnikov (mlinov).
Ključne besede: meritve, merilna mesta, volumenski tokovi, venturijeva šoba, zrak, umerjanje
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 279; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

2.
Primerjalno umerjanje laserskih interferometrov
Aleksander Trep, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno primerjalno umerjanje laserskih interferometrov. Izdelan je bil koncept postopka in ovrednotena merilna negotovost na osnovi eksperimenta. Eksperimentalno delo je bilo izvedeno v Laboratoriju za tehnološke meritve (LTM) na Fakulteti za strojništvo v Mariboru z namenom kasnejše izdelave dokumentacije za umerjanje laserskih interferometrov. Eksperimenti so bili izvedeni s pomočjo referenčnega laserskega interferometra, ki ga imamo v laboratoriju, ter z dvema industrijskima testnima laserskima interferometroma. Ugotovljeno je bilo, da v laboratoriju dosegamo ustrezne pogoje za izvedbo meritev, potrebno pa je biti pazljiv pri sami postavitvi laserjev, saj orientacija laserjev povzroča ključne pogreške pri umerjanju. Prav tako je potrebno izbrati pravilno metodo primerjave, saj lahko tudi ta bistveno vpliva na rezultat umerjanja.
Ključne besede: laserska interferometrija, primerjalno umerjanje, merilni pogrešek, merilna negotovost
Objavljeno: 13.03.2019; Ogledov: 600; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

3.
Nadgradnja tehnologije dela z rezkalnim strojem Fermat WFT 13 CNC
David Janc, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem se osredotočil na strojno obdelavo velikih obdelovancev na stroju Fermat WFT 13 CNC. Ugotovljeno je bilo, da v podjetju Preis kljub sodobnim strojem porabijo veliko materialnih sredstev, saj obdelovance pošiljajo v izdelavo kooperantom, ker na lastnih strojih ne uporabljajo napredne tehnologije. Izkazalo se je, da je s programom CAD/CAM CREO3, ki ga v podjetju že uporabljajo za izdelavo dokumentacije, z uporabo modula CAM manufacturing možno obdelovanje zahtevnejših oblik obdelovanca. Tako je večji delež proizvodnje opravljen v domačem podjetju. V diplomskem delu bodo predstavljene težave, ki v podjetju nastanejo zaradi nepoznavanja novejše programske opreme. Predlagana je rešitev, nadgradnja tehnologije z modulom CAM manufacturing, ki omogoča rešitev težav. Zaradi težav, ki nastanejo pri natančnosti umerjanja orodja, je predlagana izboljšava z zunanjim optičnim merjenjem orodja. Podjetje stremi za čim hitrejšo in natančnejšo obdelavo obdelovancev. Zaradi večje storilnosti in produktivnosti je predlagana izboljšava z zmogljivejšim orodjem.
Ključne besede: CNC obdelovalni stroj, CAD/CAM, CNC programiranje, umerjanje orodij, optimizacija frezalnih orodij, frezanje.
Objavljeno: 03.05.2018; Ogledov: 641; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

4.
BONITETNI MODELI V MEDNARODNI FINANČNI SKUPINI NA PRIMERU PORTFELJA MIKRO IN MAJHNIH DRUŽB
Nataša Kaiser, 2016, magistrsko delo

Opis: Bančno okolje je nenehno povezano s tveganjem. Zaradi globalizacije, ki je odprla finančne trge, je banke izpostavila še večjemu tveganju. Skozi nalogo predstavimo kreditno tveganje in različne modele kreditnega tveganja. V teoretičnem delu predstavimo oblikovanje kreditnih limitov, kot apetit tveganja posamezne banke. V magistrski nalogi predstavimo bonitetni model za mikro in majhna podjetja. V empiričnem delu preverjamo hipoteze, enotnega bonitetnega modela. V sklepu podamo izboljšave modela.
Ključne besede: kreditno tveganje, bonitetni modeli, verjetnost neplačila, nastanek neplačila, izguba ob neplačilu, izpostavljenost ob neplačilu bonitetni razredi, validacija, kalibracija oziroma umerjanje, napovedna moč modela, kreditni limiti
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 600; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

5.
Snovanje in izdelava golf palic
Viljem Kern, 2016, diplomsko delo

Opis: Golf je zelo zaheven šport in odovarjajoča oprema je ključnega pomena. Da bi lahko množično proizvajala palice, je industrija vpeljala zelo nevarno predpostavko za igro: ”ena velikost odgovarja vsem”. Vendar golfisti se razlikujejo po: višini, moči, hitrosti, agresivnosti, zamahu, starosti ... S procesom fitinga lahko vplivamo na 5 poglavitnih parametrov igre: Dolžina udarca (Distance) Natančnost udarca (Accuracy) Ponovljivost ali konsistentnost udarca (Consistency) Trajektorija leta žogice (Trajectory) Občutek (Feel) Naloga preko poglobljenega vpogleda v problematiko golf palic in analitičnih procesov: diagnostike udarca, analize fizikalnih vplivov, laboratorijskih testiranj in analizo mehanskih karakteristik komponent, pripelje do izdelave ”idealne” palice. S tako izdelanimi palicami golfist pridobi v večini ali vseh zgoraj omenjenih parametrih, s kar najmanjšim vplivom na telo.
Ključne besede: Golf, palice za golf, umerjanje palic
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 1099; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (12,32 MB)

6.
Umerjanje optičnih in tipalnih trikoordinatnih merilnih naprav
Primož Černič, 2013, magistrsko delo

Opis: Sledljivost meritev je osnovni pogoj za zagotavljanje ustrezne ravni kakovosti merjenja. Za zagotavljanje sledljivosti je treba vzpostaviti neprekinjeno verigo primerjav, vse do primarnega etalona na nacionalni oziroma mednarodni ravni. Merilne naprave je treba umerjati s sledljivimi etaloni ali instrumenti po navodilih, ki jih podajajo normativni dokumenti. V magistrskem delu so predstavljeni etaloni, ki se uporabljajo na področju umerjanja optičnih in tipalnih trikoordinatnih merilnih naprav, ter standardi, tehniške specifikacije in vodila za njihovo umerjanje. Normativni dokumenti in etaloni s področja tipalne trikoordinatne merilne tehnike so dobro razviti in standardizirani, medtem ko jih na področju optične trikoordinatne merilne tehnike praktično ni. Ker je optično trikoordinatno merjenje relativno nova tehnologija, so tudi standardi in etaloni še v razvoju. Na Fakulteti za strojništvo v Mariboru je bil razvit etalon za umerjanje optičnih trikoordinatnih merilnih naprav. V magistrski nalogi sta predstavljena postopek za kalibracijo tega etalona in postopek za njegovo uporabo pri preskušanju optičnih merilnih naprav.
Ključne besede: umerjanje, sledljivost, koordinatna merilna tehnika, standard, etalon
Objavljeno: 16.12.2013; Ogledov: 1526; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

7.
NADZOR RADIOAKTIVNE KONTAMINACIJE ZRAKA V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO
Daniel Godler, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava meritve radioaktivne aktivnosti zraka v Nuklearni elektrarni Krško z novim merilnikom partikulatov, jodov in žlahtnih plinov. V začetku dela so na kratko opisane fizikalne osnove in detektorji ionizirajočega sevanja, kratek opis Nuklearne elektrarne Krško, izvori radioaktivnih snovi v Nuklearni elektrarni Krško in osnovni razlogi za zamenjavo starega merilnega sistema. V nadaljevanju je predstavljen novi merilnik, njegova postavitev, meritve in vloga rezultatov meritev. Razloženo je tudi vzdrževanje in umerjanje merilnika. Na koncu je podana analiza izboljšav glede na star merilni sistem.
Ključne besede: Merilnik partikulatov, jodov in žlahtnih plinov (PING206-S), Nuklearna elektrarna Krško (NEK), kakovost meritev volumetričnih radioaktivnih aktivnosti, umerjanje in vzdrževanje merilnika radioaktivne aktivnosti.
Objavljeno: 28.06.2012; Ogledov: 1986; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (6,62 MB)

8.
UMERJANJE KONIČNIH NAVOJEV
Denis Rudolf, 2011, diplomsko delo

Opis: Na vseh področjih tehnike je tehnološko merjenje že od nekdaj nepogrešljiva delovna osnova. Napredki v merjenju mnogokrat določajo razvojni čas raziskav in izdelavo. Okolje, v katerem se izvajajo kalibracije v kalibracijskem laboratoriju, je predpisano po standardu ISO/IEC 17025, po katerem je laboratorij tudi akreditiran. Posamezne vplive pa mora osebje laboratorija raziskati in njihov vpliv upoštevati v podani merilni negotovosti posameznega kalibracijskega postopka. V kalibracijskem laboratoriju v Sistemski tehniki, d.o.o., na Ravnah na Koroškem so že dalj časa akreditirani za kalibracijo metričnih navojnih obročev in metričnih navojnih trnov, zadnje čase pa se v industriji vse bolj pojavljajo tudi konični navoji. V nalogi je predstavljen postopek kalibracije koničnih navojnih kalibrov z metodo dveh kroglic na univerzalnem dolžinskem merilnem stroju. Ocena merilne negotovosti pri kalibraciji srednjega premera koničnega navojnega kalibra je bila izvedena s preskušanjem vplivov, kot so vplivi merilnega aparata, vpliv sile merjenja in vpliv merilca. Z velikim številom izvedenih meritev sem dobil rezultate preskusov in s pomočjo njih zapisal najmanjšo možno merilno negotovost. Konični navojni kaliber, ki sem ga uporabljal pri nalogi, je bil vključen tudi v mednarodno interkomparacijo LABCOM 2009, tako da sem za primerjavo rezultatov uporabil vrednosti iz interkomparacije.
Ključne besede: konični navoj, kaliber, umerjanje, sledljivost, merilna negotovost
Objavljeno: 12.01.2012; Ogledov: 1942; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

9.
VZPOSTAVITEV KORESPONDENCE PRI VELIKIH ODMIKIH DVEH KAMER ZA POLJUBNO IZBRANO TOČKO KOT PRISPEVEK K IZBOLJŠANJU RAZPOZNAVANJA SLIK
Peter Podbreznik, 2011, doktorska disertacija

Opis: Eden izmed možnih načinov spremljanja aktivnosti na gradbišču je zajemanje slik z več kamerami, kateremu sledi razpoznavanje posameznih gradbenih elementov in ugotavljanje izgotovljenosti objekta na osnovi 4D modela. Takšen pristop zahteva vzpostavitev korespondence med slikami, zajetimi iz različnih pogledov (kamer). Osnovni problem je torej vzpostavitev korespondence za poljubno izbrano točko, ki se lahko nahaja kjerkoli na sliki (tudi na področjih slike z zelo podobno barvo ali teksturo). V doktorski disertaciji smo razvili novo robustno metodo ASIFT-SH za vzpostavitev korespondence za poljubno izbrano točko pri velikih odmikih dveh kamer, ki je mešanica metod ASIFT, segmentacije in lokalne homografije. Ta metoda sestoji iz štirih korakov: i.) določitve začetnih korespondenčnih točk na slikah obeh pogledov z metodo ASIFT, ii.) združevanja korespondenčnih točk iz prvega koraka v ustrezne podmnožice na osnovi segmentiranih regij, iii.) izračuna lokalnih homografij za posamezno podmnožico korespondenčnih točk, ki pripadajo posamezni segmentirani regiji in iv.) izračuna korespondenčne točke z uporabo ustrezne lokalne homografije. Metoda ASIFT-SH v primerjavi z metodo, ki določi korespondenčne točke na osnovi iskanja v okolici epipremice (metoda EPI), zagotavlja bistveno boljše rezultate, še posebej na področjih slike s podobno intenziteto slikovnih elementov. Povprečna napaka korespondenčnih točk, izračunanih z našo metodo, je nekaj slikovnih elementov, medtem ko je odstopanje korespondenčnih točk, vzpostavljenih z metodo EPI, nekaj sto slikovnih elementov. Kritičen korak metode ASIFT-SH predstavlja segmentacija. Metoda namreč predpostavlja, da segmentirane regije ustrezajo kriteriju koplanarnosti (tj. vse točke v segmentirani regiji ležijo v isti ravnini). V splošnem tega ni mogoče zagotoviti. V naš algoritem smo zato vpeljali še korak adaptivnega prilagajanja, s katerim lahko preoblikujemo segmentirane regije tako, da bolje izpolnjujejo zahtevani kriterij. Vpeljani korak temelji na 3D rekonstrukciji začetnih korespondenčnih točk in iskanju čim manjšega števila ravnin v prostoru, katerim te točke pripadajo. Točke, ki pripadajo posamezni ravnini, predstavljajo novo nastale podmnožice začetnih korespondenčnih točk. Rezultati meritev so pokazali, da vpeljava dodatnega koraka, ki omogoča adaptivno prilagajanje segmentiranih regij na osnovi 3D rekonstrukcije, tj. adaptivna različica metode ASIFT-SH, zagotavlja povečanje natančnosti izračunanih korespondenčnih točk. Uspešnost adaptivnega prilagajanja segmentiranih regij je neposredno odvisna od 3D rekonstrukcije, na katero pa močno vplivajo notranji in zunanji parametri kamere. Ker so kamere na gradbišču izpostavljene različnim okoljskim dejavnikom, ki vplivajo tudi na parametre kamere, smo v naši raziskavi preučili tudi vpliv temperaturnih sprememb na geometrijske lastnosti kamere. Vpliv temperature smo ugotavljali tako za eno kamero, kot tudi za sistem kalibriranih kamer, pri čemer vpliva na elektroniko kamere nismo proučevali. Najprej smo dopolnili analitični model kamere s členom, ki modelira vpliv temperaturnih sprememb na delovanje posamezne kamere. Takšen modificirani analitični model kamere omogoča kvantitativno oceno vpliva temperaturnih sprememb na delovanje kamere. Sprememba temperature neposredno vpliva tudi na natančnost sistema kalibriranih kamer. Oceno takšnega odstopanja smo določili eksperimentalno, saj analitična določitev napake ni mogoča. Na koncu smo definirali skupno odstopanje (napako) kalibriranih kamer, kjer smo upoštevali tako odstopanje zaradi numerične napake kalibracijske metode in postopka 3D rekonstrukcije, kot tudi odstopanje, ki je posledica vpliva temperaturnih sprememb. Rezultati raziskave so pokazali, da se vpliv temperature zmanjšuje z večanjem razdalje med kamero in opazovanim objektom. V predvidenih delovnih pogojih na gradbišču, se vpliv temperaturnih sprememb na sliki odraža za manj kot en slikovni element.
Ključne besede: spremljanje gradnje, spremljanje aktivnosti na gradbišču, ujemanje slik, korespondenčne točke, veliki odmiki kamer, poljubno izbrana točka, homografija, segmentacija, epipolarna geometrija, analitični model kamere, parametri kamere, projekcijska matrika, umerjanje kamer, 3D rekonstrukcija, temperaturne spremembe
Objavljeno: 20.07.2011; Ogledov: 2024; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

10.
Primerjava metod za merjenje notranjih premerov
Jakob Žiljcov, 2010, diplomsko delo

Opis: V tehniški praksi se za prenos točnih mer na določene merilne inštrumente uporabljajo tako imenovani kalibracijski obroči različnih dimenzij. Te obroče, ki so praviloma zelo točno in fino obdelani je potrebno periodično na določeni globini in v določeni smeri premeriti. V laboratoriju za tehnološke meritve imamo možnost meriti kalibracijske obroče na treh različnih merilnih napravah in sicer na univerzalnem merilniku dolžine ULM 01- 600C, z laserskim interferometrom v kombinaciji s koordinatno merilno napravo (KMN)- ZEISS ter izključno s KMN - ZEISS UMC-850. Namen moje naloge je na osnovi primerjalnih meritev 32 kosov obročev določiti najoptimalnejšo metodo merjenja. Pri tem je potrebno upoštevati raznolikost možnosti merjenja merilnih kalibrov kar je določeno s težo, dimenzijo in tudi obliko (tri kraki kalibri).
Ključne besede: koordinatna merilna tehnika, laserski interferometer, notranji premer, merilna negotovost, umerjanje
Objavljeno: 16.11.2010; Ogledov: 2384; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici