Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Umeščanje izdelkov je posebna tehnika oglaševanja v filmih, serijah, videjih, oddajah, na televiziji, v videospotih, knjigah in podobno. Je način oglaševanja, ki je za odjemalce prikazano na privlačen način. Gre za oglaševanje določenih produktov v filmih ali serijah. Prikazuje uporabo izdelka, imidž blagovne znamke ali služi za zapolnitev prostora v sceni. Za oglaševalce je to pametno orodje, saj so na ta način odjemalci lažje dosegljivi in jih mogoče lažje prepričati v nakup. Veliko podjetij predstavi ali pridobi svoje dobro ime, se s tem tudi ustrezno pozicionira na trgu s pomočjo uporabe umeščanja izdelkov. V filmu se izdelki lahko predstavijo kot prestižna znamka, nizkocenovna znamka, športna, elegantna znamka, ki jo preprosto moraš imeti. V premišljenih umestitvah je mogoče, da blagovne znamke tudi zaslovijo. Tako lahko podjetja gradijo na svojem premoženju in imidžu blagovne znamke. Vendar je ta tehnika izpostavljena zlorabi in uporabljena kot prekrito oglaševanje. Nemoralna uporaba te tehnike je, kadar gledalci ne vedo, da so izpostavljeni vplivu prepričevanja v nakup izdelka ali blagovne znamke. Gledalci morajo vedeti, da so takim vplivom izpostavljeni med ogledom filma ali serije in to tudi pričakujejo. To je moralno umeščanje izdelkov oziroma blagovnih znamk. Tehnika umeščanja izdelka je prisotna že veliko časa. V državah ZDA jo uporabljajo zelo pogosto. Zanimalo pa nas je, kako je ta tehnika razširjena v Sloveniji, in ali se da primerjati s filmi narejenimi na ameriškem trgu. Naš cilj je poiskati in proučiti bistvene razlike med obema trgoma. Predvidevamo, da je omenjena tehnika oglaševanja bolj razvita na ameriškem trgu.
Ključne besede: Oglaševanje, umeščanje izdelkov, pozicioniranje blagovne znamke, filmska industrija.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2021; Ogledov: 1290; Prenosov: 77
Celotno besedilo (2,90 MB)

Opis: V delu sem najprej morala raziskati oglaševanje kot tako, kako vpliva na vedenje odjemalcev in na kakšen način se le – ti odločajo za nakup. Glavni problem diplomske naloge pa je bilo subliminalno oglaševanje. Beseda je tuja, v slovenščino se prevede v prikrito oglaševanje, torej že ime pove, da oglaševalec oglašuje tako, da ni na prvo žogo očitno. Ker je tak način oglaševanja manj moteč in manj očiten, se ga oglaševalci radi poslužujejo. Kot ugotovimo v delu, je subliminalno oglaševanje v nekaterih oblikah zelo razširjeno in lahko tudi zelo učinkovito. Še posebej priljubljena je uporaba »product placement-a«. Nekateri so mnenja, da s takšnim načinom oglaševanja oglaševalci zavajajo odjemalce in da je to način manipulacije – »naredimo vse, da se izdelek proda, tudi če jim moramo to vcepiti v podzavest.« V zvezi s subliminalnim oglaševanjem nas je zanimalo, v kakšnih oblikah se pojavlja v medijih, na kakšen način ta vpliva na odjemalce, glavno vprašanje, na katerega si odgovorimo v delu pa je, ali je subliminalno oglaševanje dejansko učinkovito. V delu sem se dotaknila tudi etičnosti oglaševanja, ki gre s subliminalnim oglaševanjem z roko v roki, prav zaradi svoje neagresivnosti in obtožb, da je način manipulativen. Prav zaradi neetičnega prizvoka prikritega oglaševanja, pa je država oblikovala določene zakone, ki to oglaševanje omejujejo in v tem smislu tudi zaščitijo potrošnika. V delu sem raziskala zakone, kjer je omenjeno prikrito oglaševanje, a ker zakonodaja velikokrat ne zadostuje, se je v oglaševanju oblikovala tudi tako imenovana samoregulacija, torej da podjetja sama regulirajo svoje delovanje na trgu. Po raziskovanju literature je bil moj sklep naslednji: Da, subliminalno oglaševanje je učinkovito, vendar ne v vseh oblikah. S strani znanstvenikov je bilo dokazano, da avdio in vizualna subliminalna spročila na odjemalca vplivajo v strogih laboratorijskih pogojih, ter le če je izdelek povezan s trenutnimi željami in potrebami odjemalca, ki se mu subliminalno oglašuje. sicer je dokazano, da lahko takšna sporočila vplivajo na odjemalčeve možgane, vendar le v minimalnih merah. Po drugi strani pa imamo oblike takšnega oglaševanja, ki se na veliko uporabljajo in so se izkazale za zelo učinkovite – prva izmed teh je umeščanje izdelkov v popularne serije, filme, glasbene videospote itd., po mojem mnenju ena izmed učinkovitejših je tudi plačana oglaševalska vsebina, predstavljena kot novinarski članek. Tukaj sem mnenja, da dejansko gre za zavajanje potrošnika, ki v malovernosti verjame, da bere neodvisen novinarski članek, ki je pravzaprav oglas, vendar pa prav na ta način pridobi bralca – s svojo neagresivnostjo, kar je pravzaprav ena izmed glavnih karakteristik prikritega oglaševanja. Ljudje verjamejo, da je oglaševalski svet poleg klasičnih oglasov nasičen tudi s subliminalnimi, vendar oglaševalci sami trdijo, da takšnega načina oglaševanja ne uporabljajo. Ker je tema zelo obsežna, se bomo v nadaljevanju konkretneje posvetili vsem zgoraj omenjenim.
Ključne besede: Prikrito oglaševanje, umeščanje izdelkov, etika, vedenje odjemalcev, zakonodaja, samoregulacija
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 2196; Prenosov: 330
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Obravnavali smo promocijsko umeščanje izdelkov v programe slovenske televizije. Promocijsko umeščanje izdelkov je oblika oglaševanja, kjer proizvajalec plača, da se njegov produkt pojavi v oddaji, filmu ali drugi predvajani vsebini. V Sloveniji je oglaševanje s promocijskim umeščanjem izdelkov dovoljeno pod določenimi omejitvami in pogoji, ki jih ureja zakon o AVMS. Z raziskavo, ki je potekala na naključnem vzorcu, smo ugotavljali, kako gledalci slovenskih resničnostnih oddaj poznajo pojem promocijsko umeščanje izdelkov, kako pogosto zaznajo promocijsko umeščene izdelke, v katerih slovenskih resničnostnih oddajah izdelke zasledijo in kakšno je njihovo mnenje o oglaševanju s promocijskim umeščanjem izdelkov. Prvi del diplomske naloge je teoretičen. Predstavili smo teorijo o oglaševanju, promocijskem umeščanju in promocijskem umeščanju v Sloveniji, ki spada že pod poglavje Opis okolja. Drugi del je sestavljen iz praktičnega dela. Podali in analizirali smo rezultate naše raziskave, ki smo jo izvedli preko spletne ankete. V zadnjem, tj. tretjem, delu smo podali naše ugotovitve in zaključke in odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da so gledalci slovenskih resničnostnih oddaj slabo seznanjeni s promocijskim umeščanjem izdelkov, prav tako so slabo seznanjeni z označevanjem s simbolom »P« tistih programov, ki vsebujejo promocijsko umešečne izdelke. Simbola »P« več kot polovica našega anketnega vzorca še nikoli ni opazila med spremljanjem slovenske televizije. Ugotovili smo tudi, da so anketiranci mnenja, da je promocijsko umeščanje izdelkov učinkovita vrsta oglaševanja.
Ključne besede: Promocijsko umeščanje izdelkov, promocijsko umeščanje izdelkov v Sloveniji, oglaševanje, slovenske resničnostne oddaje.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 1874; Prenosov: 254
Celotno besedilo (874,19 KB)

Opis: Oglaševanje in izpostavljenost blagovnim znamkam je postalo nekaj povsem samoumevnega, saj smo se nanj, zaradi številčnosti, že povsem navadili. Potrošniki smo postali ujeti v »igro oglaševanja« oziroma smo ujetniki naše podzavesti. Prihodnost marketinga bo v nevromarketingu oziroma preučevanju človekove podzavesti in psihologije potrošnika. Šele, ko bomo potrošniki ugotovili resnične namere subliminalnih sporočil v oglasih, bomo pripomogli k prekinitvi kroga prikritega in moralno nesprejemljivega oglaševanja. Oglaševalci iščejo nove načine, kako bi vzbudili pozornost in svoj izdelek s prikritimi tehnikami »vrinili« v našo podzavest. Oglaševanje je dobičkonosen posel, toda vprašanje je »ali je pridobljen dobiček vreden oskrunjenosti človeške morale«. Kako dandanes torej še razpoznati razliko med informativno vsebino in tržno vsebino (oglasom)? Medijski prostor daje nove priložnosti oglaševalcem in podjetjem, ki naročijo prikrit oglas. Sinergija med njimi je postala nujna. Kako torej v prihodnje oblikovati oglas, da bo dosegel čim več ljudi? Vsebino novinarskega članka opremiti kot PR oglas ali advertorial, izdelek določene blagovne znamke umestiti v film z namenom, da bo postal morebitni novi trend, najeti prikrite tržnike in v oglasih uporabiti spolne pozive. Prikrito oglaševanje je donosen posel, ker skriva svoj prvotni namen, je etično sporno. Klasične oblike oglaševanja postajajo manj učinkovite in finančno nezmogljive. Marketing je »živa« dejavnost, ki se mora nenehno spreminjati in prilagajati novim potrebam potrošnikov in konkurenci. S prikritim oglaševanjem lahko z nižjimi finančni sredstvi dosežemo želene prodajne uspehe in večji domet ciljne javnosti. In čeprav je prikrito oglaševanje ob vseh zakonih, etičnih kodeksih in samoregulativi v Sloveniji prepovedano, je še zmeraj del našega vsakdana.
Ključne besede: prikrito oglaševanje, subliminalno oglaševanje, hibridna sporočila, podpražna sporočila, advertorial, umeščanje izdelkov, etična spornost, vpliv na potrošnikovo podzavest, nevromarketing, blagovna znamka, mediji, vedenje potrošnikov
Objavljeno v DKUM: 02.12.2010; Ogledov: 5210; Prenosov: 1506
Celotno besedilo (2,09 MB)