| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 43 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
41.
Ultrazvočna ocena lege dihalne cevke v predbolnišničnem okolju
Sabina Zadel, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: IZHODIŠČA Oskrba dihalne poti in predihavanje sta pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju nujna postopka, ki predstavljata izziv za vsakega zdravnika, ki ju izvaja. Zlati standard zaščite dihalne poti je vstavitev dihalne cevke v sapnik. Še posebej v predbolnišničnem okolju se s težavno oskrbo dihalne poti lahko sreča vsak, tudi zelo izkušen zdravnik, saj so možnosti uporabe različne opreme in zdravstvenega kadra omejene, pogoji v okolju pa nemalokrat manj ugodni. CILJI Cilj raziskave je bil raziskati uporabnost in diagnostično natančnost ultrazvočnega opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone za potrditev pravilne lege dihalne cevke po urgentni vstavitvi dihalne cevke kritično bolnim, poškodovanim ali bolnikom v srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju. METODE V predbolnišničnem okolju Prehospitalne enote Maribor smo v prospektivno raziskavo vključili polnoletne kritično bolne, poškodovane in bolnike v srčnem zastoju, ki so potrebovali oskrbo dihalne poti. Oceno lege dihalne cevke smo opravili z obojestransko avskultacijo dihalnih šumov in pretakanja zraka v želodcu ter z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone. Referenčna metoda za pravilno lego dihalne cevke je bila spektrografska kvantitativna kapnografija. REZULTATI Vključili smo 124 bolnikov. 111 bolnikom (89,5 %), ki smo jih vključili v raziskavo, je bila dihalna cevka v prvem poskusu vstavljena v dihalne poti. Pri 13 bolnikih (10,5 %), vključenih v raziskavo, je bilo treba zaradi lege dihalne cevke v požiralniku postopek vstavitve dihalne cevke ponoviti. Med 13 bolniki, ki so po prvem poskusu imeli dihalno cevko vstavljeno v požiralnik, je zdravnik pri 4 bolnikih napačno lego dihalne cevke prepoznal pred izvedbo kapnografije in ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja ter premikanja trebušne prepone. Pri ostalih 9 bolnikih, ki so sprva imeli vstavljeno cevko v požiralnik, je bila napačna lega dihalne cevke prepoznana s pomočjo nenormalnih izvidov kapnografije in ultrazvočne metode.Pri vseh bolnikih je bila dihalna cevka po drugem poskusu vstavitve vstavljena v dihalne poti. Senzitivnost in negativna napovedna vrednost avskultacije sta bili 100-odstotni, specifičnost 90-odstotna, pozitivna napovedna vrednost pa 30-odstotna (95-odstotni interval zaupanja). Ultrazvočno opazovanje plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone je imelo 100-odstotno senzitivnost, specifičnost, pozitivno napovedno vrednost in negativno napovedno vrednost (95-odstotni interval zaupanja). Senzitivnost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost in negativna napovedna vrednost za kombinacijo avskultacije in ultrazvočne metode so bile 100-odstotne. Pri 3 bolnikih smo z avskultacijo in ultrazvočno metodo ugotovili pregloboko vstavitev dihalne cevke v desno glavno sapnico, rezultati kapnografije pa so bili v vseh treh primerih normalni pred popravkom lege dihalne cevke in po njem. Za izvedbo ultrazvočne metode smo v povprečju potrebovali 30 sekund. ZAKLJUČKI S študijo smo dokazali odlično senzitivnost in specifičnost ocenjevanja lege dihalne cevke s pomočjo ultrazvočne metode opazovanja drsenja plever in premikanja trebušne prepone.Z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone smo v naši raziskavi kljub normalnim izvidom kapnografije našli pregloboko v desno glavno sapnico vstavljene dihalne cevke. Dokazali smo, da je čas za izvedbo ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone sprejemljiv. Z uporabo ultrazvočne metode najverjetneje skrajšamo čas, ki je potreben za prepoznavo nepravilne lege dihalne cevke, in tako izboljšamo verjetnost preživetja ter zmanjšamo posledice pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju.
Ključne besede: orotrahealna intubacija, predbolnišnično okolje, oskrba dihalne poti, kapnografija, ultrazvok, usmerjena ultrazvočna preiskava, plevralno polzenje, premikanje trebušne prepone
Objavljeno: 23.05.2018; Ogledov: 275; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (9,34 MB)

42.
Razkroj nekaterih acetilacetonatov prehodnih kovin s termično in ultrazvočno metodo
Damjana Lukač, 2018, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj magistrske naloge je bila določitev poteka razkroja nekaterih acetilacetonatov s termično in sonokemijsko metodo in identifikacija razkrojnih produktov. Ukvarjali smo se z bakrovim(II), barijevim, cinkovim, manganovim(III), nikljevim(II) in železovim(III) acetilacetonatom. Izbrane acetilacetonate smo najprej analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, nato pa je sledila analiza s termogravimetrično metodo v izbranih temperaturnih območjih. Delo smo nadaljevali s segrevanjem v izbranih topilih in s sonokemijsko metodo. Najprej smo izbrane acetilacetonate poskušali razkrojiti s termično metodo (segrevanje v čaši), nato pa še s sonokemijsko metodo. Pri termični metodi smo uporabljali naslednja topila: vodo, etanol, metanol, acetonitril in benzilalkohol. Sonokemijsko metodo smo izvajali pri vseh spojinah, večinoma eno uro s 50-odstotno amplitudo, pri čemer smo uporabljali topili vodo in etanol. Na koncu smo dobljene razkrojne produkte analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo. Na podlagi rentgenskih analiz smo ugotovili, da je za razkroj bakrovega(II) in nikljevega(II) acetilacetonata termična metoda uspešnejša metoda od sonokemijske metode. Pri tem pa je potrebno uporabljati topila, ki imajo vrelišča višja od 100 °C. Pri razkroju barijevega acetilacetonata pa se je za uspešnejšo metodo izkazala sonokemijska metoda. Ugotovili smo še, da je za razkroj nekaterih acetilacetonatov potrebna nižja temperatura, če so raztopljene v topilu. Višja temperatura je potrebna v primeru, če so spojine termogravimetrično analizirane v dušikovi atmosferi – produkt v raztopini hitreje reagira oziroma razpade kot pa suh produkt.
Ključne besede: termična metoda, sonokemija, ultrazvok, acetilacetonati, rentgenska praškovna difrakcija
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 106; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

43.
Ultrazvočno merjenje višine na principu triangulacije
Kristijan Korez, 2019, magistrsko delo

Opis: Delo opisuje razvoj sistema za ultrazvočno merjenje višine na principu triangulacije. Ideja izhaja iz realnega primera izravnave terena z rovokopačem. Kadar operater rovokopača dela izravnavo terena, ima običajno problem s pravilno višino in vodoravnostjo. Prav tako ima težave tudi pri zagotavljanju konstantnega padca oz. nagiba terena (kanalizacijsko omrežje). Težko je namreč vizualno oceniti naklon in želeno višino terena. Zato je bil naš cilj izdelati cenen, robusten in preprost merilni sistem, ki bo omogočal operaterju rovokopača izmeriti višino terena glede na določeno referenčno višino. Skozi magistrsko delo je bilo izvedeno načrtovanje in modeliranje filtrirno-ojačevalnega sistema. Veliko časa smo namenili preučevanju vpliva posameznih morebitnih napak na končno napako v izmerjeni višini. Celoten sistem je bil v prvi vrsti izdelan v obliki računalniških simulacij. Pri tem smo glede na simulacijske odzive preučevali primernost in uporabnost sistema ter morebitne težave. Po zadovoljivih simulacijskih odzivih smo se lotili izdelave realne aplikacije. V zaključni fazi dela so potekali praktični testi in meritve na realnem modelu.
Ključne besede: Ultrazvok, triangulacija, merjenje, filtriranje, ojačenje
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 157; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (8,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici