| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
31.
POZICIONIRANJE Z UPORABO ULTRAZVOKA VEČ FREKVENC IN ALGORITMA RAZLIKE ČASOV PRIHODA
Gregor Krušič, 2015, diplomsko delo

Opis: V danem diplomskem delu je bil razvit in izveden sistem za pozicioniranje v prostorih. Sistem za ta namen uporablja ultrazvočno merjenje razdalj med znanimi stacionarnimi točkami in neznanimi točkami. Pozicijo posamezne neznane točke sistem določa z uporabo namenskega algoritma, ki lahko njeno pozicijo določi že iz znanih razlik oddaljenosti od znanih točk. Preverjena je bila tudi izvedljivost sočasnega merjenja oddaljenosti do več znanih točk. Za ta namen bi naj vsak ultrazvočni oddajnik oddajal ultrazvočne pulze drugačne frekvence, sprejemniki pa bi naj te frekvence razločili in tako prepoznali kateri impulz je od katerega oddajnika.
Ključne besede: pozicioniraje, ultrazvok, Goertzel, TDOA
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 330; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

32.
Preiskave zvarnih spojev po metodah UT/TOFD-PA
Katarina Jelen, 2016, magistrsko delo

Opis: Kvaliteta zvarnih spojev je pretežno odvisna od kvalitete varjenja. Z neporušnimi preiskavami zvarnih spojev se zagotavlja, da je ta kvaliteta kontrolirana in ustreza izbranim standardom. Med novejši metodi neporušnih ultrazvočnih preiskav spadata Time Of Flight Diffraction (UT/TOFD) in Phased Array (UT/PA), ki sta že postali širše uporabljani za preiskavo zvarov v petrokemični in ostali industriji. Tudi na področju zvarnih spojev cevovodov hidroelektrarn postajata UT/TOFD in UT/PA vedno bolj zanimivi in uporabljani. Prednosti teh metod so predvsem: Velika natančnost pri ugotavljanju velikosti in lege defektov, zaznavanje defektov tudi v primeru njihovega prekrivanja ali neustrezno orientiranih defektov, večja hitrost preizkušanja ter zapisi (skeni) kontrole, ki jih lahko arhiviramo, ponovno ocenjujemo ipd. Na podlagi eksperimentov, ki so vključevali neporušne metode UT/TOFD, UT/PA, UT/PE, VT in MT ter žično elektroerozijo kot porušno metodo, lahko potrdimo, da se z novimi ultrazvočnimi metodami zagotavlja velika natančnost določanja lege, oblike in velikosti napak. Že pri samem skeniranju kalibrirnega komada smo ugotovili, da pri debelini stene 44 mm lahko vidimo tudi zajedo globinske razsežnosti 1 mm. Na razrezanih preizkusnih lističih smo z VT in MT metodo našli napake, ki smo jih odkrili po metodi UT/TOFD ter delno z UT/PE in UT/PA. Ugotovili smo, da globinska razsežnost, velikost napak in lega napak ustreza predvidenemu.
Ključne besede: ultrazvok, UT/TOFD, UT/PA, UT/PE, MT, VT, elektroerozija, zvarni spoj, indikacija, defekt, zvar s podložko
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 805; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (7,07 MB)

33.
DETEKCIJA NAPAK V JEKLENIH ZVARIH Z ULTRAZVOKOM
Marko Pešić, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena detekcija napak v jeklenih zvarih z ultrazvokom. V prvem delu naloge je opisana problematika pojava napak v jeklenih zvarih, kasneje pa so opisane simulacija nateznega preizkusa, metoda preverjanja zvarov z magnetoskopijo ter detekcija napak v zvarih z ultrazvočno napravo Krautkrämer.
Ključne besede: ultrazvok, visokotrdnostno jeklo, napake v materialu, energetske komponente, življenska doba
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 789; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)

34.
Uporaba ultrazvoka v tekstilni industriji
Matej Ošljak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga v prvem delu zajema fizikalni del, ki obravnava delovanje ultrazvoka in njegov vpliv na tekočine in trdne snovi, v drugem delu pa uporabo ultrazvoka v tekstilni industriji. Ultrazvok je mehansko valovanje, ki lahko z svojim širjenjem skozi snov vpliva na njeno fizikalno in kemijsko strukturo ali pa služi za kontrolo pri neporušitvenih metodah. V tekstilni industriji je ultrazvok znan kot alternativna energija, ki je prijazna do okolja in varčna z energijo. V tekstilstvu se uporablja že nekaj desetletij in še vedno se pojavljajo nova področja uporabe. V diplomski nalogi so opisani procesi uporabe ultrazvoka pri mehanski in mokri obdelavi tekstilij.  
Ključne besede: Ultrazvok, tekstilna industrija, alternativna energija, mehanska in kemična obdelava, obdelava v mokrem.
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 552; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

35.
ULTRAZVOČNA MERITEV HITROSTI IN SMERI VETRA
Matjaž Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je izdelava anemometra – senzorja za meritev hitrosti in smeri vetra na podlagi merjenja ultrazvoka v zraku. Meritev hitrosti zraka poteka na podlagi hitrosti razširjanja ultrazvočnega valovanja med oddajnikom in sprejemnikom ultrazvoka. Ker na to hitrost vpliva tudi hitrost gibanja medija – zraka, po katerem se ultrazvok razširja, se na podlagi meritve hitrosti razširjanja valovanja lahko izračuna tudi hitrost gibanja zraka, kar je cilj meritve. Določitev smeri vetra se določi na podlagi meritve hitrosti vetra v vseh treh prostorskih smereh in seštevka posameznih komponent v sumo, ki predstavlja skupno smer vetra. Prednost ultrazvočne meritve vetra pred klasično mehansko meritvijo je v tem, da takšna meritev nima gibajočih delov, na katere lahko vpliva obraba materiala, manjši pa je tudi vpliv zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na meritev, kot npr. nabiranje žleda, snega.
Ključne besede: vgrajeni sistem, mikrokrmilnik, ultrazvok, meteorologija, senzorji
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 668; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

36.
Ultrazvočno merjenje nivoja tekočine
Matija Sušec, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Zaključno projektno delo podaja pregled in razvoj vezja za merjenje nivoja tekočine v rezervoarju. V našem projektnem delu se podrobneje opisuje delovanje vezja in opis komponent, ki so prispevale končnemu izdelku. Sistem je izgrajen na testni ploščici in vsebuje vse komponente za optimalno delovanje v testnem okolju. Komunikacija z zunanjim okoljem uporablja standardne protokole in vmesnike. Meritve temeljijo na kombinaciji mikrokrmilnika in ultrazvočnega senzorja.
Ključne besede: merjenje hitrosti ultrazvoka, ultrazvok, ultrazvočni senzorji
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 368; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

37.
38.
PREHAJANJE TEKOČINE V MALO MEDENICO PRI HISTEROSKOPIJI
Janka Šiftar Palancsai, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Pri histeroskopiji (HSC) potrebujemo dotok medija, ki pod pritiskom širi maternično votlino. Najpogosteje uporabljamo tekočinski medij, ki deloma zastaja v telesu kot tekočinski deficit. Volumen deficita določata volumen absorbiranega tekočinskega medija v sistemsko cirkulacijo in volumen tekočine, ki se med HSC izlije skozi jajcevode v trebušno votlino. Posledica prekomernega deficita tekočinskega medija pri HSC so lahko življenjsko nevarni zapleti. V raziskavi smo ocenili volumen in hitrost pretoka tekočinskega medija, ki pri HSC prehaja skozi jajcevode v predmenopavznem in pomenopavznem obdobju, da bi bolje razumeli fiziologijo in možen nastanek zapletov ob uporabi tekočinskega medija pri HSC. Bolnice in metode. V prospektivno raziskavo smo vključili 117 bolnic. Preiskovanke smo razdelili v sku-pino predmenopavznih (n = 84) in skupino pomenopavznih (n = 33). Volumen tekočine v mali medenici smo merili z dvodimenzionalnim transvaginalnim ultrazvokom pred HSC in po njej. Pri preiskavi smo ocenili vpliv dolžine trajanja posega, volumen dovedene tekočine in vrsto posega na prehodnost medija skozi jajcevode ob uporabi enakomernega pritiska medija. Vse vplive smo primerjali tudi med skupinama. Rezultati. Pred HSC smo v mali medenici pri skupini pomenopavznih bolnic izmerili 0,3 ± 0,1 mL, p = 0,007) tekočine, v skupini predmenopavznih pa 1,1 ± 0,3 mL tekočine, razlika je statistično pomembna (p < 0,05). Skozi jajcevode je v skupini pomenopavznih bolnic prešlo 7,7 ± 2,4 mL, v predmenopavzni skupini pa 26,0 ± 4,2 mL tekočine. Razlika je statistično pomembna (p < 0,05). Dolžina trajanja posegov je v predmenopavzni skupini 17,3 min in v pomenopavzni skupini 20,2 min (p < 0,05), pri volumnu dovedene tekočine med skupinama ni statistično pomembne razlike. Pri primerjavi tekočinskega medija, ki je prešel skozi jajcevode med različnimi posegi v celotni skupini, ni statistično pomembne razlike. Zaključki. Predmenopavzne bolnice imajo več proste tekočine v mali medenici kakor pomenopavzne bolnice. Prav tako pri HSC prehaja pri predmenopavznih bolnicah skozi jajcevode večji volumen tekočin-skega medija z višjo hitrostjo.
Ključne besede: histeroskopija, obseg tekočinskega razlitja, tekočina v trebušni votlini, transvaginalni ultrazvok, zapleti s tekočinskim medijem
Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 319; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

39.
Nekateri napovedni dejavniki za etiološko opredelitev doma pridobljene pljučnice pri otrocih
Anja Pintarič, Natalija Podgoršek, 2016, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: klinične značilnosti, etiologija, otroci, ultrazvok pljuč
Objavljeno: 03.08.2017; Ogledov: 246; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (757,40 KB)

40.
Redukcijska barvila: konvencionalni postopek barvanja in ekološke alternative
Mojca Božič, Vanja Kokol, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava redukcijska barvila. V uvodu sta podana pomen in uporabnost teh barvil, temu pa sledita opis konvencionalnega barvanja in opis samih barvil. Prikazana je ekotoksikološka problematika barvanja z redukcijskimi barvili in kot posledica tega razvoj novih alternativnih postopkov, kot so: tehnološki (Sistem pro VAT plus, Conmpress C-plus, Caledon SF fl postopek), elektrokemijski (indirektni z uporabo mediatorja, direktni in elektrokatalitično hidrogeniranje) in bio-postopki (zamenjava toksičnih reducentov z biorazgradljivim in encimski postopki). Podano je še pospeševanje samega procesa (barvanja) ob souporabi fizikalnih metod, kot sta ultrazvok in elektromagnetno polje.
Ključne besede: barvanje tekstilij, redukcijska barvila, elektrokemijsko barvanje, elektrokatalitično hidrogeniranje, encimi, ultrazvok, IR, elektromagnetno polje, vplivi na okolje
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 218; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (505,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici