1. Uporaba ultrazvoka med medicinskimi sestrami ob intravenskem pristopuSara Počkaj, 2023, diplomsko delo Opis: Intravenski dostop in ultrazvok se med seboj dopolnjujeta v povezavi enega z drugim ter imata pomembno vlogo pri obravnavi bolnika, saj tako zagotavljamo potrebno intravensko terapijo in laboratorijsko analizo krvi. Kadar zatajijo tradicionalne metode intravenske katetrizacije, se poslužujemo uporabe vodene ultrazvočne tehnike nastavljanja intravenskega dostopa, za katero mora biti usposobljena in izkušena diplomirana medicinska sestra.
Metode: V diplomskem delu smo izvedli deskriptivno metodo dela. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: Pubmed, Cinahl, Medline in Web of Science. Članke, vključene v analizo, smo poiskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev.
Rezultati: Od vseh 147 zadetkov smo v analizo vključili 7 vsebinsko ustreznih člankov. Rezultati so pokazali, da je ultrazvočno vodena venska katetrizacija uspešnejša in hitrejša od tradicionalnih tehnik venske katetrizacije.
Razprava in sklep: Periferni intravenski dostop je nujno potreben za zagotavljanje stabilizacije kritično bolnih/poškodovanih, dajanje intravenske terapije in laboratorijske analize krvi. Ultrazvočna venska katetrizacija nam olajša delo pri nastavljanju perifernega intravenskega dostopa pri težko dostopnih, globokih in netipljivih venah. Pogosta uporaba ultrazvočne venske katetrizacije je zelo razširjena in uporabljena v tujini, medtem ko se na slovenskih tleh srečujemo z njo samo pri urgentnih stanjih
Ključne besede: ultrazvok, diplomirana medicinska sestra, intravenski pristop.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2023; Ogledov: 311; Prenosov: 71
 Celotno besedilo (763,87 KB) |
2. Validacija simulatorja za pregled poškodovanca z ultrazvokomDejan Tramšek, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Simulacije omogočajo različne vrste izobraževanj tudi na področju izobraževanja z ultrazvokom. Z znanjem, ki ga pridobimo v simulacijskih centrih, lahko nadgrajujemo svoje znanje in omogočamo kakovostnejšo obravnavo pacientov. V simulacijskem centru smo z ultrazvokom na fantomu poskušali pridobiti podatke, ki bi bili koristni za boljše izobraževanje.
Metode: Namen naloge je bil prikazati slike, narejene na fantomu, in jih primerjati s slikami z realnega stanja na terenu. Ultrazvočni aparat smo nastavili po protokolu, ki ga je priporočal proizvajalec, in potem po modelu FAST naredili slike na fantomu. S primerjavo slik fantoma in slik iz učbenika smo pridobili želene rezultate.
Rezultati: Ugotavljamo, da slike s fantoma dobro korelirajo s slikami iz realnosti. Za travmatizirane paciente se najpogosteje uporablja model FAST. Njegova uporabnost se je z razvojem ultrazvoka razširila, saj ga medicinsko osebje uporablja na terenu in v bolnišničnem okolju. Prednosti so hitrejše prepoznavanje stanja pacienta, boljša in kakovostnejša obravnava, hitrejše odločitve in manjša poraba denarnih sredstev.
Razprava in sklep: Zelo je pomembno, da imajo preiskovalci dovolj znanja in izkušenj pri izvedbi pregleda FAST in rokovanju z ultrazvokom. V simulacijskem centru lahko na modelih pridobivajo novo znanje in izkušnje ter kasneje pacientu zagotavljajo boljšo in kakovostnejšo obravnavo. Kader bi bilo treba izobraževati in na tak način dvigniti kakovost dela v organizaciji.
Ključne besede: simulacije, FAST, ultrazvok, fantom
Objavljeno v DKUM: 03.02.2022; Ogledov: 548; Prenosov: 36
Celotno besedilo (932,50 KB) |
3. Ultrazvočno merjenje višine na principu triangulacijeKristijan Korez, 2019, magistrsko delo Opis: Delo opisuje razvoj sistema za ultrazvočno merjenje višine na principu triangulacije. Ideja izhaja iz realnega primera izravnave terena z rovokopačem. Kadar operater rovokopača dela izravnavo terena, ima običajno problem s pravilno višino in vodoravnostjo. Prav tako ima težave tudi pri zagotavljanju konstantnega padca oz. nagiba terena (kanalizacijsko omrežje). Težko je namreč vizualno oceniti naklon in želeno višino terena. Zato je bil naš cilj izdelati cenen, robusten in preprost merilni sistem, ki bo omogočal operaterju rovokopača izmeriti višino terena glede na določeno referenčno višino. Skozi magistrsko delo je bilo izvedeno načrtovanje in modeliranje filtrirno-ojačevalnega sistema. Veliko časa smo namenili preučevanju vpliva posameznih morebitnih napak na končno napako v izmerjeni višini. Celoten sistem je bil v prvi vrsti izdelan v obliki računalniških simulacij. Pri tem smo glede na simulacijske odzive preučevali primernost in uporabnost sistema ter morebitne težave. Po zadovoljivih simulacijskih odzivih smo se lotili izdelave realne aplikacije. V zaključni fazi dela so potekali praktični testi in meritve na realnem modelu.
Ključne besede: Ultrazvok, triangulacija, merjenje, filtriranje, ojačenje
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1247; Prenosov: 132
Celotno besedilo (8,52 MB) |
4. PREHAJANJE TEKOČINE V MALO MEDENICO PRI HISTEROSKOPIJIJanka Šiftar Palancsai, 2018, doktorsko delo/naloga Opis: Pri histeroskopiji (HSC) potrebujemo dotok medija, ki pod pritiskom širi maternično votlino. Najpogosteje uporabljamo tekočinski medij, ki deloma zastaja v telesu kot tekočinski deficit. Volumen deficita določata volumen absorbiranega tekočinskega medija v sistemsko cirkulacijo in volumen tekočine, ki se med HSC izlije skozi jajcevode v trebušno votlino. Posledica prekomernega deficita tekočinskega medija pri HSC so lahko življenjsko nevarni zapleti. V raziskavi smo ocenili volumen in hitrost pretoka tekočinskega medija, ki pri HSC prehaja skozi jajcevode v predmenopavznem in pomenopavznem obdobju, da bi bolje razumeli fiziologijo in možen nastanek zapletov ob uporabi tekočinskega medija pri HSC.
Bolnice in metode. V prospektivno raziskavo smo vključili 117 bolnic. Preiskovanke smo razdelili v sku-pino predmenopavznih (n = 84) in skupino pomenopavznih (n = 33). Volumen tekočine v mali medenici smo merili z dvodimenzionalnim transvaginalnim ultrazvokom pred HSC in po njej. Pri preiskavi smo ocenili vpliv dolžine trajanja posega, volumen dovedene tekočine in vrsto posega na prehodnost medija skozi jajcevode ob uporabi enakomernega pritiska medija. Vse vplive smo primerjali tudi med skupinama.
Rezultati. Pred HSC smo v mali medenici pri skupini pomenopavznih bolnic izmerili 0,3 ± 0,1 mL, p = 0,007) tekočine, v skupini predmenopavznih pa 1,1 ± 0,3 mL tekočine, razlika je statistično pomembna (p < 0,05). Skozi jajcevode je v skupini pomenopavznih bolnic prešlo 7,7 ± 2,4 mL, v predmenopavzni skupini pa 26,0 ± 4,2 mL tekočine. Razlika je statistično pomembna (p < 0,05). Dolžina trajanja posegov je v predmenopavzni skupini 17,3 min in v pomenopavzni skupini 20,2 min (p < 0,05), pri volumnu dovedene tekočine med skupinama ni statistično pomembne razlike. Pri primerjavi tekočinskega medija, ki je prešel skozi jajcevode med različnimi posegi v celotni skupini, ni statistično pomembne razlike.
Zaključki. Predmenopavzne bolnice imajo več proste tekočine v mali medenici kakor pomenopavzne bolnice. Prav tako pri HSC prehaja pri predmenopavznih bolnicah skozi jajcevode večji volumen tekočin-skega medija z višjo hitrostjo.
Ključne besede: histeroskopija, obseg tekočinskega razlitja, tekočina v trebušni votlini, transvaginalni
ultrazvok, zapleti s tekočinskim medijem
Objavljeno v DKUM: 30.10.2018; Ogledov: 1689; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,68 MB) |
5. Razkroj nekaterih acetilacetonatov prehodnih kovin s termično in ultrazvočno metodoDamjana Lukač, 2018, magistrsko delo Opis: Glavni cilj magistrske naloge je bila določitev poteka razkroja nekaterih acetilacetonatov s termično in sonokemijsko metodo in identifikacija razkrojnih produktov. Ukvarjali smo se z bakrovim(II), barijevim, cinkovim, manganovim(III), nikljevim(II) in železovim(III) acetilacetonatom. Izbrane acetilacetonate smo najprej analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, nato pa je sledila analiza s termogravimetrično metodo v izbranih temperaturnih območjih. Delo smo nadaljevali s segrevanjem v izbranih topilih in s sonokemijsko metodo. Najprej smo izbrane acetilacetonate poskušali razkrojiti s termično metodo (segrevanje v čaši), nato pa še s sonokemijsko metodo. Pri termični metodi smo uporabljali naslednja topila: vodo, etanol, metanol, acetonitril in benzilalkohol. Sonokemijsko metodo smo izvajali pri vseh spojinah, večinoma eno uro s 50-odstotno amplitudo, pri čemer smo uporabljali topili vodo in etanol. Na koncu smo dobljene razkrojne produkte analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo.
Na podlagi rentgenskih analiz smo ugotovili, da je za razkroj bakrovega(II) in nikljevega(II) acetilacetonata termična metoda uspešnejša metoda od sonokemijske metode. Pri tem pa je potrebno uporabljati topila, ki imajo vrelišča višja od 100 °C. Pri razkroju barijevega acetilacetonata pa se je za uspešnejšo metodo izkazala sonokemijska metoda. Ugotovili smo še, da je za razkroj nekaterih acetilacetonatov potrebna nižja temperatura, če so raztopljene v topilu. Višja temperatura je potrebna v primeru, če so spojine termogravimetrično analizirane v dušikovi atmosferi – produkt v raztopini hitreje reagira oziroma razpade kot pa suh produkt.
Ključne besede: termična metoda, sonokemija, ultrazvok, acetilacetonati, rentgenska praškovna difrakcija
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 985; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,09 MB) |
6. Ultrazvočna ocena lege dihalne cevke v predbolnišničnem okoljuSabina Zadel, 2018, doktorsko delo/naloga Opis: IZHODIŠČA Oskrba dihalne poti in predihavanje sta pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju nujna postopka, ki predstavljata izziv za vsakega zdravnika, ki ju izvaja. Zlati standard zaščite dihalne poti je vstavitev dihalne cevke v sapnik. Še posebej v predbolnišničnem okolju se s težavno oskrbo dihalne poti lahko sreča vsak, tudi zelo izkušen zdravnik, saj so možnosti uporabe različne opreme in zdravstvenega kadra omejene, pogoji v okolju pa nemalokrat manj ugodni.
CILJI Cilj raziskave je bil raziskati uporabnost in diagnostično natančnost ultrazvočnega opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone za potrditev pravilne lege dihalne cevke po urgentni vstavitvi dihalne cevke kritično bolnim, poškodovanim ali bolnikom v srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju.
METODE V predbolnišničnem okolju Prehospitalne enote Maribor smo v prospektivno raziskavo vključili polnoletne kritično bolne, poškodovane in bolnike v srčnem zastoju, ki so potrebovali oskrbo dihalne poti. Oceno lege dihalne cevke smo opravili z obojestransko avskultacijo dihalnih šumov in pretakanja zraka v želodcu ter z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone. Referenčna metoda za pravilno lego dihalne cevke je bila spektrografska kvantitativna kapnografija.
REZULTATI Vključili smo 124 bolnikov. 111 bolnikom (89,5 %), ki smo jih vključili v raziskavo, je bila dihalna cevka v prvem poskusu vstavljena v dihalne poti. Pri 13 bolnikih (10,5 %), vključenih v raziskavo, je bilo treba zaradi lege dihalne cevke v požiralniku postopek vstavitve dihalne cevke ponoviti. Med 13 bolniki, ki so po prvem poskusu imeli dihalno cevko vstavljeno v požiralnik, je zdravnik pri 4 bolnikih napačno lego dihalne cevke prepoznal pred izvedbo kapnografije in ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja ter premikanja trebušne prepone. Pri ostalih 9 bolnikih, ki so sprva imeli vstavljeno cevko v požiralnik, je bila napačna lega dihalne cevke prepoznana s pomočjo nenormalnih izvidov kapnografije in ultrazvočne metode.Pri vseh bolnikih je bila dihalna cevka po drugem poskusu vstavitve vstavljena v dihalne poti.
Senzitivnost in negativna napovedna vrednost avskultacije sta bili 100-odstotni, specifičnost 90-odstotna, pozitivna napovedna vrednost pa 30-odstotna (95-odstotni interval zaupanja). Ultrazvočno opazovanje plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone je imelo 100-odstotno senzitivnost, specifičnost, pozitivno napovedno vrednost in negativno napovedno vrednost (95-odstotni interval zaupanja). Senzitivnost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost in negativna napovedna vrednost za kombinacijo avskultacije in ultrazvočne metode so bile 100-odstotne. Pri 3 bolnikih smo z avskultacijo in ultrazvočno metodo ugotovili pregloboko vstavitev dihalne cevke v desno glavno sapnico, rezultati kapnografije pa so bili v vseh treh primerih normalni pred popravkom lege dihalne cevke in po njem. Za izvedbo ultrazvočne metode smo v povprečju potrebovali 30 sekund.
ZAKLJUČKI S študijo smo dokazali odlično senzitivnost in specifičnost ocenjevanja lege dihalne cevke s pomočjo ultrazvočne metode opazovanja drsenja plever in premikanja trebušne prepone.Z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone smo v naši raziskavi kljub normalnim izvidom kapnografije našli pregloboko v desno glavno sapnico vstavljene dihalne cevke. Dokazali smo, da je čas za izvedbo ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone sprejemljiv. Z uporabo ultrazvočne metode najverjetneje skrajšamo čas, ki je potreben za prepoznavo nepravilne lege dihalne cevke, in tako izboljšamo verjetnost preživetja ter zmanjšamo posledice pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju.
Ključne besede: orotrahealna intubacija, predbolnišnično okolje, oskrba dihalne poti, kapnografija, ultrazvok, usmerjena ultrazvočna preiskava, plevralno polzenje, premikanje trebušne prepone
Objavljeno v DKUM: 23.05.2018; Ogledov: 1155; Prenosov: 126
Celotno besedilo (9,34 MB) |
7. Redukcijska barvila: konvencionalni postopek barvanja in ekološke alternativeMojca Božič, Vanja Kokol, 2006, pregledni znanstveni članek Opis: Članek obravnava redukcijska barvila. V uvodu sta podana pomen in uporabnost teh barvil, temu pa sledita opis konvencionalnega barvanja in opis samih barvil. Prikazana je ekotoksikološka problematika barvanja z redukcijskimi barvili in kot posledica tega razvoj novih alternativnih postopkov, kot so: tehnološki (Sistem pro VAT plus, Conmpress C-plus, Caledon SF fl postopek), elektrokemijski (indirektni z uporabo mediatorja, direktni in elektrokatalitično hidrogeniranje) in bio-postopki (zamenjava toksičnih reducentov z biorazgradljivim in encimski postopki). Podano je še pospeševanje samega procesa (barvanja) ob souporabi fizikalnih metod, kot sta ultrazvok in elektromagnetno polje.
Ključne besede: barvanje tekstilij, redukcijska barvila, elektrokemijsko barvanje, elektrokatalitično hidrogeniranje, encimi, ultrazvok, IR, elektromagnetno polje, vplivi na okolje
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1250; Prenosov: 90
Celotno besedilo (505,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. |
10. Ultrazvočno merjenje nivoja tekočineMatija Sušec, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Zaključno projektno delo podaja pregled in razvoj vezja za merjenje nivoja tekočine v rezervoarju. V našem projektnem delu se podrobneje opisuje delovanje vezja in opis komponent, ki so prispevale končnemu izdelku. Sistem je izgrajen na testni ploščici in vsebuje vse komponente za optimalno delovanje v testnem okolju. Komunikacija z zunanjim okoljem uporablja standardne protokole in vmesnike. Meritve temeljijo na kombinaciji mikrokrmilnika in ultrazvočnega senzorja.
Ključne besede: merjenje hitrosti ultrazvoka, ultrazvok, ultrazvočni senzorji
Objavljeno v DKUM: 21.03.2017; Ogledov: 1608; Prenosov: 204
Celotno besedilo (2,52 MB) |
