| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Priprava vaniljevih ekstraktov in karakterizacija komponent
Matej Keber, 2024, magistrsko delo

Opis: Vanilija je dragocena in redka tropska rastlina, ki uspeva samo na določenih pordročjih. Njeni plodovi za zorenje potrebujejo od 7 do 9 mesecev, nakar sledi še skoraj polletni postopek ''sušenja'' (angl. curing). Med sušenjem plodovi oziroma stroki razvijejo značilno aromo vanilije, ki je svetovno ena najbolj prepoznavnih in uporabljenih. Zaradi same redkosti, dolgotrajnega procesa pridobivanja in obdelave, je cena vaniljevih strokov visoka. Temu primerno je za industrijo zelo pomembno optimizirati pogoje pridobivanja vaniljevega ekstrakta, ocenitev njegove kvalitete in tudi obstojnosti. Pred uporabo vaniljevih strokov kot surovine, je potrebno preveriti njihovo kvaliteto oziroma sestavo, ki je zelo odvisna od geografskega področja rasti in obdelave. V ta namen smo določili optimalne pogoje ekstrakcije po Soxhletu in z ultrazvokom, s čimer smo pridobili laboratorijsko reprezentativne ekstrakte kot predoceno in kriterij sprejemljivosti za industrijski proces. Za analizo pridobljenih ekstraktov, smo v nalogi razvili in validirali metodo tekočinske kromatografije. Z njo smo kvalitativno in kvantitativno spremljali ključne komponente vaniljevega ekstrakta (vanilin, p-hidroksibenzaldehid, p-hidroksibenzojska kislina in vanilinska kislina). Razvita metoda nudi hiter in kakovosten vpogled v sestavo vaniljevega ekstrakta. Z metodo plinske kromatografije (HS-SPME) smo spremljali tudi hlapne komponente v vaniljevih strokih, s čimer dobimo vpogled predvsem v starost strokov. Slednje smo nadgradili z identifikacijo in primerjavo hlapnih komponent v svežih strokih in strokih, ki smo jih izpostavili neprimernim skladiščnim pogojem. Identificiranim komponentam smo dodali senzorični opis in stopnja vpliva na senzorični profil. Za zaključek smo s tekočinsko kromatografijo spremljali tudi obstojnost pripravljenih vaniljevih ekstraktov pri različnih skladiščnih pogojih.
Ključne besede: vanilija, vanilin, Soxhletova ekstrakcija, ultrazvočna ekstrakcija, tekočinska kromatografija, HS-SPME.
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (5,05 MB)

2.
Optimizacija postopka ekstrakcije sladkega pelina ( Artemisia annua L.) za izolacijo antioksidativnih in protirakavih učinkovin : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Ana Rajh, 2023, diplomsko delo

Opis: Pojavnost raka se zaradi vse večje izpostavljenosti škodljivim snovem in onesnaženju okolja povečuje. Pomemben dejavnik, ki prispeva k napredovanju omenjene bolezni je oksidativni stres, katerega lahko zmanjšamo z antioksidanti. V preteklosti smo uporabljali sintetične antioksidante, danes pa se zaradi vse večje odpornosti na le te in njihovih negativnih stranskih učinkov uvajajo alternativni naravni viri. Med nje sodi tudi sladki pelin (Artemisia annua L.). Cilj diplomskega dela je bil optimizirati izolacijske postopke pridobivanja ekstraktov sladkega pelina, preveriti njihov antioksidativni potencial in določiti vpliv ekstraktov na metabolno aktivnost celične linije WM-266-4, ob nanosu. Z izvedbo nekonvencionalne ultrazvočne ekstrakcije in konvencionalnih ekstrakcijskih metod, hladne, tople in vroče maceracije ter ekstrakcije po Soxhletu, smo s topilom etanolom (W ≥ 96 %) pridobili ekstrakte sladkega pelina. Določili smo jim vsebnost antioksidantov na podlagi metode DPPH. Za najustreznejšo ekstrakcijsko metodo pridobivanja antioksidantov, toplo maceracijo z mešanjem, smo nato naredili optimizacijo eksperimentalnega načrta po računalniškem programu Design Expert. Kot raziskovani spremenljivki smo postavili temperaturo v območju med 23 °C in 80 °C ter hitrost mešanja med 100 rpm in 700 rpm. Ugotovili smo, da na vsebnost antioksidantov v ekstraktih vpliva temperatura, vpliv hitrosti mešanja med ekstrakcijo pa je zanemarljiv. Temperaturno območje od 55 °C do 62 °C se je za antioksidativni potencial ekstraktov izkazalo kot optimalno. Nazadnje smo preverili inhibicijo ekstraktov z najvišjo vsebnostjo antioksidantov na človeških melanomskih celicah s testom WST-8. Rezultati so pokazali, da vsi ekstrakti močno inhibirajo metabolno aktivnost rakavih celic, kar pripisujemo visokemu deležu antioksidantov v ekstraktih.
Ključne besede: antioksidanti, maceracija, ultrazvočna ekstrakcija, Soxhlet, WM-266-4 celice
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 423; Prenosov: 6

3.
Vpliv ekstrakcijskih metod na biolško aktivnost ekstraktov baldrijana (valeriana officinalis) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Jernej Jurko, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je z različnimi izolacijskimi metodami izolirati biološko aktivne komponente iz baldrijanove korenine. Baldrijan se veliko uporablja za pridobivanje ekstraktov, ki delujejo pomirjevalno in uspavalno. V diplomski nalogi smo se osredotočili ekstrahirati nekatere biološko aktivne komponente, ki jih vsebuje baldrijanova korenina. To so totalni fenoli, flavonoidi in druge spojine z antioksidativno aktivnostjo. Za izolacijo teh spojin smo izbrali hladno maceracijo, ultrazvočno ekstrakcijo, superkritično ekstrakcijo z ogljikovim dioksidom in destilacijo po Clevengerju. Izbrali smo tri topila, in sicer destilirano vodo, absolutni etanol in mešanico vode in etanola v razmerju 1:1. Najvišji izkoristek smo določili s hladno maceracijo z vodo, in sicer 22,3 %. Etanolni in superkritični ekstrakti imajo nižji izkoristek. Najnižji izkoristek pa ima 10 ur trajajoča destilacija po Clevengerju, in sicer 0,3 %. Vsem pripravljenim ekstraktom smo nato določili antioksidativno aktivnost, vsebnost totalnih fenolov in vsebnost flavonoidov. Dvema vzorcema z najvišjo vrednostjo antioksidativne inhibicije (etanolna ekstrakta s superkritično in ultrazvočno ekstrakcijo) smo določili tudi vrednost EC50. Etanolni ekstrakti imajo v povprečju najvišje vrednosti določanih spojin, vodni ekstrakti pa najnižje. Najvišjo vsebnost vseh treh merjenih komponent je imel vzorec superkritične ekstrakcije s CO2, kjer je bilo sotopilo etanol, in sicer antioksidativno inhibicijo 23,8 %, vrednost EC50 4,15 mg/ml, vsebnost totalnih fenolov 69,9 mg GA na g ekstrakta in vsebnost flavonoidov 114,3 mg kvercetina na g ekstrakta. Izjema je le dejstvo, da smo, zaradi najvišjega izkoristka ekstrakcije, iz baldrijana ekstrahirali največ totalnih fenolov s hladno maceracijo z vodo, in sicer 9,8 mg GA na g baldrijanove korenine. Izvedli smo tudi formulacijo ekstrakta v končni izdelek. Pripravili smo milo z etanolnim ekstraktom baldrijanove korenine. Milo smo naredili s kokosovim in olivnim oljem, da ima optimalne lastnosti za nego in čiščenje kože.
Ključne besede: baldrijan, superkritična ekstrakcija, ultrazvočna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, totalni fenoli in flavonoidi
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 658; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici