| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Biooznačevalci za napoved odziva na vedolizumab pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo
Lara Metlika, 2020, diplomsko delo

Opis: Eno izmed obetavnejših bioloških zdravil za zdravljenje kronične vnetne bolezni je biološko zdravilo vedolizumab. Na žalost je neodziv na terapijo še vedno prisoten pri 1/3 bolnikov. Natančna napoved odzivnosti pred začetkom terapije bi bila zato zelo pomembna. V diplomskem delu je prikazan sistematski pregled literature. Iskanje PubMed je bilo izvedeno z vnaprej določenimi ključnimi besedami in izrazi, da se ugotovijo ustrezne študije o napovedovalcih odziva. V rezultatih so prikazani dobljeni tipi markerjev; proteinski, klinični, v povezavi z koncentracijo ter na ravni mRNA, ter medsebojne primerjave različnih vrednosti. Bolniki s hudo boleznijo ali predhodno izpostavljenostjo anti-TNF terapiji se manj verjetno odzovejo na vedolizumab. Prav tako so zanimivi proteinski markerji C-reaktiven protein, raven albumina ter fekalnega kalprotektina. Zaključimo, da je v prihodnje potrebnih še več študij ter bolj sistematičen pristop k iskanju biomarkerjev.
Ključne besede: kronična vnetna črevesna bolezen, Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, vedolizumab, odziv, in napovedovalci odziva
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 209; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
3.
Infliximab pri zdravljenju hudega na kortikosteroide neodzivnega zagona ulceroznega kolitisa - prikaz primera
Darja Urlep Žužej, Jernej Dolinšek, Dušanka Mičetić-Turk, 2004, strokovni članek

Opis: Izhodišča: Ulcerozni kolitis (UK) lahko poteka kot akutni zagon s hudo stopnjo vnetne dejavnosti, ki predstavlja življenje ogrožajoče stanje. Kortikosteroidi (KS) v intravenski obliki so zdravilo prve izbire za indukcijo klinične remisije pri akutnem hudem zagonu UK. Pri hudi obliki ulceroznega kolitisa, neodzivni na kortikosteroide, je potrebno kirurško zdravljenje. Bolniki in metode: Prikazan je primer desetletne deklice s hudo obliko na KS neodzivnega ulceroznega kolitisa. Da bi se izognili kirurškemu posegu, smo uvedli zdravljenje z infliximabom. Že po enkratni infuziji infliximaba je prišlo do hitrega izboljšanja kliničnega stanja in remisije bolezni, ki smo jo nato vzdrževali z azatioprinom. Zaključki: Zdravljenje z infliximabom je lahko uspešno pri hudo potekajočem, na KS neodzivnem UK. S tovrstnim zdravljenjem se lahko izognemo kirurškemu zdravljenju (kolektomiji), ki za bolnike predstavlja doživljenjsko invalidnost. Doseženo remisijo vzdržujemo z uveljavljenimi imunosupresivi (azatioprinom ali 6-merkaptopurinom).
Ključne besede: na kortikosteroide neodzivni ulcerozni kolitis, fulminantni potek, zdravljenje, infliximab
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 686; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (89,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
OBVLADOVANJE ULCEROZNEGA KOLITISA Z UPORABO MODELA ŽIVLJENJA
Marša Lozej, 2016, diplomsko delo

Opis: Ulcerozni kolitis spada med kronične vnetne črevesne bolezni in vpliva v veliki meri na samo kakovost pacientovega življenja. Pacienti z ulceroznim kolitisom sodijo v skupino kroničnih pacientov pri katerih so otežene številne osnovne življenjske aktivnosti, ki neposredno vplivajo na njihov vsakdan. Pri tem imajo pomembno vlogo svojci pacienta, kateri ga podpirajo in spodbujajo pri vsakdanjih opravilih.
Ključne besede: Ulcerozni kolitis, zdravstvena nega, model življenja, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1069; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (715,77 KB)

5.
VPLIV ULCEROZNEGA KOLITISA NA KAKOVOST ŽIVLJENJA
Maja Dugi, 2015, diplomsko delo

Opis: Pri vsaki bolezni je zelo pomembna kakovost življenja pacientov. Ulcerozni kolitis je kronična bolezen, ki je znana po obdobjih mirovanja in izbruhov, kar definitivno vpliva na posameznika, ki se s tem spopada. Sooča se z raznimi omejitvami, ki vplivajo na njegov vsakdan. Rezultati raziskave so pokazali, da je kakovost življenja bolnikov z ulceroznim kolitisom izrazito okrnjena. Ne le, da se spopadajo z bolečino, ampak tudi s psihičnimi in socialnimi posledicami, ki vplivajo na fizične aktivnosti ter na vključevanje v družbo. Pri pacientki so bili ugotovljeni negovalni problemi pri naslednjih življenjskih aktivnostih po teoretičnemu modelu Virginie Henderson: prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek, vzdrževanje normalne telesne temperature, izogibanje nevarnostim v okolju, komuniciranje, čustva, izražanje potreb, koristno delo ter gibanje in rekreacija. Najpogostejši dejavnik, ki pri pacientki privede do izbruha bolezni je negativen stres.Pacienti z ulceroznim kolitisom morajo temeljito spoznati svojo bolezen in se naučiti živeti z njo. Vsak posameznik ima svoj način življenja, pomembno pa je, da se poskusijo držati smernic zdravega načina življenja ter da ugotovijo, kakšen način sproščanja jim najbolj ustreza in si tako zagotovijo ravnovesje.
Ključne besede: ulcerozni kolitis, kakovost življenja, kronična bolezen, medicinska sestra.
Objavljeno: 15.04.2015; Ogledov: 1058; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (740,17 KB)

6.
Način življenja bolnika z ulceroznim kolitisom
Alenka Jerič, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pri vsaki kronični bolezni je poleg težav, ki so povezane z boleznijo, nadvse pomembna kakovost življenja bolnikov. Bolniki z ulceroznim kolitisom sodijo v skupino kroničnih bolnikov, katerih kakovost življenja je izrazito okrnjena. Pogosto imajo bolniki slabšo samopodobo, se ne spopadajo samo z bolečino, ampak tudi s psihičnimi in socialnimi posledicami bolezni, zato so zaradi različnih težav, ki jih prinaša bolezen, manj dejavni, ne le telesno, temveč tudi širše družbeno. Pomembno vlogo pri obravnavi bolnika ima medicinska sestra, predvsem z zdravstveno-vzgojnim delom. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 20 pacientov z obolenjem ulceroznega kolitisa, kateri se zdravijo v gastroenterološki ambulanti v Splošni bolnišnici Celje. Dobljene podatke smo ponazorili z grafi ter jih računalniško obdelali. Raziskava je potekala v maju in juniju 2012. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da imajo bolniki z ulceroznim kolitisom največ težav v službi ter pri socialnih interakcijah, kot so navezovanje stikov in podpora družine. Bolniki so motivirani za zdrav način življenja, v največji meri so spremenili prehranjevalne navade, prilagodili so fizično aktivnost svojim zmožnostim, zmanjšali so stres. Najpogostejši dejavniki, ki privedejo do ponovnega izbruha bolezni so stresne situacije ter določena vrsta hrane. Sklep: Zelo pomembno je, da se bolniki čim prej sprijaznijo s svojo boleznijo, jo spoznajo, se z njo naučijo živeti ter se pri tem poskušajo držati smernic zdravega načina življenja. Vsak človek je individuum zase, zato naj sam oceni najboljši način za sproščanje in odpravo znakov bolezni in stresa ter si tako zagotovijo notranje ravnovesje.
Ključne besede: kakovost življenja, ulcerozni kolitis, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 1048; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

7.
Primerjava med porazdelitvijo izbranih genetskih profilov pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo in pri kontrolni skupini zdravih posameznikov
Igor Sovec, 2013, magistrsko delo

Opis: Kronično vnetna črevesna bolezen (KVČB) je kompleksna avtoimunska bolezen, na razvoj katere vplivajo številni dejavniki, med njimi tudi polimorfizmi v številnih genih. Namen magistrskega dela je bil na temeljih znanih rizičnih genotipov za polimorfizme posameznega nukleotida (SNP-jev) v oz. bližini kandidatnih genov, ki smo jih povezali s slovenskimi bolniki s KVČB, CB, CBr in UC, izdelati genetske profile pri bolnih in zdravih posameznikih ter na podlagi analize razlik v porazdelitvah ugotoviti, pri katerih pragih, številu oz. deležu genotipov z rizičnimi aleli, genetski profili najbolje napovejo tveganje za razvoj KVČB, CB, CBr in UC v slovenski populaciji. V ta namen smo pri različnih pragih računali parametre za ugotavljanje napovedne moči diagnostičnega testa. V magistrskem delu smo 16 kandidatnih genov in 2 genetska lokusa od 30 na podlagi 19 kandidatnih SNP-jev od 32 statistično značilno, P ≤ 0,05, povezali s slovenskimi bolniki s KVČB in/ali s CB, CBr in UC. Med njimi tudi gen PTGER4, ki smo ga na podlagi SNP-ja rs10512734, za katerega smo gensko tipizacijo izvedli sami, povezali s CBr in UC. Pri pragih, pri katerih je imelo 16 genetskih profilov največjo napovedno moč, je bila specifičnost visoka, saj se je gibala med 82 % in 98 %, vendar pa je bila takrat občutljivost nizka in se je gibala med 9 % in 38 %. LR+ genetskih profilov pri teh pragih se je gibal med 1,75 in 3,65, razen v primeru genetskega profila za napoved povečanega tveganja za razvoj CBr, kjer je bila pri pragu ³ 5 homozigotnih genotipov z rizičnimi aleli vrednost LR+ 15,10, zaradi česar je to genetski profil z največjo napovedno močjo. Na podlagi genetskih profilov, izdelanih na testni populaciji, smo ugotovili, da se tveganje za razvoj KVČB, CB, CBr in UC poveča pri posameznikih z večjim številom genotipov z rizični aleli, vendar pa je njihova napovedna moč prešibka, Youdenov indeks se je gibal med 0,07 in 0,24, za napoved tveganja v splošni slovenski populaciji, v kateri je prevalenca KVČB in njenih podtipov nizka. Vseeno pa lahko rečemo, da je naša raziskava pomemben korak k razvoju napovednih modelov, ki bi jih z nadaljnjim raziskovanjem in vključitvijo večjega števila vzorcev, dodatnih SNP-jev ter kombinacije biooznačevalcev s kliničnimi lastnostmi v prihodnosti lahko uporabili za napovedovanje tveganja.
Ključne besede: kronično vnetna črevesna bolezen (KVČB), Crohnova bolezen (CB), refraktorna oblika Crohnove bolezni (CBr), ulcerozni kolitis (UC), genetski profil, diagnostični test, polimofizem posameznega nukleotida, genotip, homozigot, heterozigot, alel, asociacijska analiza, prag
Objavljeno: 16.05.2013; Ogledov: 1364; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (9,33 MB)

8.
Asociacijska analiza nekaterih genov vključenih v regulacijo aktivacije T celic pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo
Andrej Sovec, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Kronično vnetna črevesna bolezen (KVČB) je kompleksna genetska bolezen. Dva glavna tipa KVČB sta Crohnova bolezen (CB) in ulcerozni kolitis (UC). Za Crohnovo bolezen je značilno, da je vnetje razširjeno po celotni prebavni cevi, pri ulceroznem kolitisu pa je omejeno na debelo črevo in danko. Namen magistrskega dela je bil s podatkovnimi zbirkami genske ontologije in ustreznimi bioinformatskimi orodji ugotoviti najpomembnejše biološke procese in poti, v katerih sodelujejo geni, ki so jih v asociacijskih študijah statistično značilno povezali s KVČB; ugotoviti, v katerih molekularnih funkcijah sodelujejo ti geni in katere celične komponente sestavljajo proteini, ki jih kodirajo ti geni; s podatkovnimi zbirkami genske ontologije poiskati gene, ki so vključeni v biološki proces Regulacija aktivacije T celic in jih analizirati kot kandidatne gene za asociacijsko študijo pri slovenskih bolnikih s KVČB. S pomočjo podatkovne zbirke HuGE Navigator smo izdelali seznam 180 genov, ki so jih v asociacijskih študijah na podlagi polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP) statistično značilno povezali s KVČB, in ga uporabili za identifikacijo najpomembnejših bioloških procesov, molekularnih funkcij, celičnih komponent in bioloških poti v patogenezi KVČB. S pomočjo podatkovnih zbirk genske ontologije (DAVID 6.7, Gene Ontology, KEGG in BioCarta) in ustreznih bioinformatskih orodij ter seznama KVČB genov smo najprej identificirali 380 bioloških procesov, 18 molekularnih funkcij, 10 celičnih komponent in 15 bioloških poti v KEGG in 12 bioloških poti v BioCarti. Med njimi smo v nadaljnji raziskavi z uporabo istih podatkovnih zbirk in bioinformatskih orodij kot najpomembnejše v patogenezi KVČB identificirali 12 bioloških procesov, 2 molekularni funkciji, 2 celični komponenti in 10 bioloških poti. Z uporabo podatkovnih zbirk Gene Ontology in HuGE Navigator smo v biološkem procesu Regulacija aktivacije T celic izbrali 5 kandidatnih genov in 2 izmed njih, IL10 in IL12A, na podlagi SNP-jev (rs3024505 in rs17810546), statistično značilno povezali, P<0,05, s fenotipskimi podtipi slovenskih bolnikov s KVČB.
Ključne besede: Kronično vnetna črevesna bolezen (KVČB), Gene Ontology (GO), DAVID 6.7, biološki proces, biološka pot, molekularna funkcija, celična komponenta, asociacijska študija, BioCarta, KEGG, HuGE Navigator, ulcerozni kolitis (UC), Crohnova bolezen (CB)
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2707; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici