| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV SVETOVNE GOSPODARSKE IN FINANČNE KRIZE NA SLOVENIJO
Tanja Planinc, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Svetovno gospodarstvo trenutno trpi zaradi svetovne gospodarske in finančne krize. Slednja ima svoj izvor na najrazvitejšem finančnem trgu na svetu. V drugi polovici leta 2008 je povzročila pravo eksplozijo globalnih finančnih trgov. Po celem svetu so borzni indeksi beležili precejšnja znižanja, velike finančne institucije so propadle, kreditna aktivnost se je drastično zmanjšala. Do finančne in gospodarske krize je prišlo zaradi poka nepremičninskega mehurčka v ZDA, ker pa so vsa gospodarstva med seboj tesno povezana se je kriza zelo hitro razširila po vsem svetu. Zaradi razcveta in rastočega povpraševanja po nepremičninah so cene le teh zelo naraščale. Banke so z lahkoto odobravale hipotekarne kredite (občutek varnosti je bil visok, ker so cene nepremičnin nenehno rasle). Kar naenkrat pa so cene nepremičnin začele padati (ljudje niso mogli odplačevati kreditov, povpraševanje se je zmanjšalo in s tem je bila ponudba večja od povpraševanja) in nepremičnin ni bilo moč prodati brez izgube za banke. Iz ZDA se je kriza prenesla v Evropo, v težavah so se znašle vse finančne institucije. V Angliji so bančni komitenti dobili strah, da banke ne bodo imele dovolj likvidnostnih sredstev in zato je prišlo do navala na banke, ki so ga na srečo uspeli zaustaviti, ko je ECB zagotovila jamstvo za depozite. V Franciji je banka BNP Paribas odložila izplačilo glavnice v treh hedge skladih, kar je sprožilo finančno krizo v državi. Kriza je najmanj prizadela Japonsko, ker so tam banke okrepljene po zaključku 15 let trajajoče finančne in gospodarske recesije. Kriza je prizadela tudi Slovenijo. Ker je Slovenija izvozno usmerjena država razmere v mednarodnem okolju nanjo močno vplivajo. BDP v Sloveniji upada, javnofinančni prihodki so nižji od javnofinančnih odhodkov zato je javnofinančni saldo negativen, brezposelnost se je povečala. Inflacija se umirja saj finančno povpraševanje upada, s tem povezano pa padajo cene. Voditelji se zavedajo, da se je na krizo potrebno odzvati složno in s skupnimi močmi, tako na evropski in mednarodni ravni, kot tudi na nacionalni ravni. Vlada RS je sprejela Strategijo izhoda iz gospodarske in finančne krize, s katero želi v čim krajšem času spodbuditi gospodarsko aktivnost. Evropski svet je Evropsko komisijo pozval k zagotovitvi ukrepov za pomoč državam v krizi. V zelo hudih težavah se je znašla Grčija, kateri je EU odobrila pomoč v višini 110 milijonov evrov. Poleg Grčije pa se celotno evro-območje sooča s krizo, zato so finančni ministri EU dosegli dogovor o vzpostavitvi sistema za zagotovitev stabilnosti evra, ki bo pomagal državam članicam v težavah, ki so jih povzročile izjemne okoliščine izven nadzora držav članic. Na pomoč, za izhod iz krize, bo priskočila tudi ECB, ki bo odkupovala obveznice zelo zadolženih držav. Upamo da bo s pomočjo vseh ukrepov in s skupnimi močmi vodilnih v državah po vsem svetu krize kmalu konec.
Ključne besede: Ključne besede: Ameriška hipotekarna kriza, vzroki krize, prenos krize v svetovne ekonomije, vpliv krize, ukrepi za reševanje krize.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 9553; Prenosov: 2675
.pdf Celotno besedilo (442,45 KB)

2.
VPLIV GOSPODARSKE KRIZE NA GOSPODARSKO RAST SLOVENIJE
Tina Maučec, 2012, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza, ki se je začela leta 2008 v ZDA, se je zaradi globalne prepletenosti gospodarstev hitro razširila po svetu. Vzrok za nastanek je pok nepremičninskega balona zaradi hitro rastočega trga nepremičnin, ki ga je generiralo prelahko dajanje kreditov ter nizka obrestna mera. Ker so nepremičnine nenehno naraščale, je šlo za občutek, da gre za varno naložbo. Ko pa posojilojemalci niso bili sposobni več odplačevati kreditov se je ustvarila odvečna ponudba, ki je banke niso mogle prodati. Kreditna aktivnost se je prekinila, kar se je odrazilo v realni sektor in ne nazadnje se je znižala tudi gospodarska aktivnost. Kriza se je razširila v tudi Evropsko Unijo. Ekonomska aktivnost se je v zelo kratkem obdobju začela hitro zniževati, kar je prisilo vlade držav članic EU, da so ukrepale. Prvi ukrepi so se nanašali predvsem na reševanje bank z uporabo monetarnih in fiskalnih orodij, za odmrznitev kreditnih trgov in za stimulacijo gospodarske aktivnosti, kar je do sedaj prineslo skromen napredek. Na dolgi rok se EU zavzema za razvoj organizacije, ki bi prevzela vlogo nadzora nad finančnimi sistemi držav članic. Slovenijo je kriza prizadela preko mednarodnih tokov, saj je Slovenija močno izvozno usmerjena. Zniževanje vseh komponent izdatkovne strukture je povzročilo, da se je bruto domači proizvod zmanjšal. Povečala se je brezposelnost, narašča javnofinančni primanjkljaj in konsolidirani dolg, kar se odraža v zmanjševanju konkurenčnost slovenskega gospodarstva v širšem mednarodnem okolju. Slovenija se nahaja pred pomembnimi izzivi, saj mora sprejeti pomembne strukturne reforme, ki bodo znova zagnale gospodarsko rast.
Ključne besede: Finančna kriza, gospodarska kriza, gospodarska rast, vpliv krize, ukrepi za reševanje, gradbeništvo, zaposlovanje, primanjkljaj, dolg.
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1635; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (563,60 KB)

3.
INTEGRALNI POGLED NA DAVČNE OAZE IZ PERSPEKTIVE FINANČNE KRIZE V ZAČETKU TRETJEGA TISOČLETJA
Larisa Ferletič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju sem skušala prikazati integralni pogled na davčne oaze ter njene učinke na trenutno finančno in gospodarsko krizo v Evropi in Sloveniji. Opozorila sem na prednosti in pomanjkljivosti reševanja te problematike ter podala svoje videnje in ukrepe za njihovo omejitev. Dejstvo je, da so davčne oaze eden izmed poglavitnih krivcev slabljenja gospodarstva, kljub temu pa jih odpravit ne bo mogoče. Potrebno bo poskrbeti za čim večjo transparentnost nad sredstvi, napisati ustrezne zakone in vzpodbuditi posameznike k večji moralni zavesti, temeljito razmisliti in doreči ključne korake in ukrepe, ki bodo zalegli na svetovni ravni in ne samo v Sloveniji. Kot država smo samostojni, vendar mnogokrat premajhni, da bomo sami zmogli rešiti nastalo situacijo. Potrebna bo skupna moč in volja, kot je to bilo leta 1991. Vzdušje je bilo napeto in ob osamosvojitveni slovesnosti je prvič uradno zazvenela Zdravljica. Milan Kučan, takratni predsednik republike in slavnostni govornik na slovesnosti je izrekel zgodovinske besede: »Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.« Danes, po 22-ih letih samostojne, demokratične in suverene države Republike Slovenije se postavlja vprašanje, kje so te sanje. Vzdušje je še bolj napeto tako v političnem, gospodarskem kot finančnem sektorju. Kako močan je bil pohlep, da je prevladal nad sanjami, ki so se povsem razblinile. Po 22-ih letih delavec nima več nobenih pravic, socialnega varstva, dela za minimalno plačo ter je izkoriščen z namenom bogatenja posameznikov. Danes, ko je na cesti približno 120.000 nezaposlenih in ko človek ne najde ustreznih besed za nastalo situacijo. Morda jo lahko opiše beseda vakuum; prostor, v katerem ni molekul niti atomov. Dnevno poslušamo nova in nova razkritja o določenih aferah, vidimo dokaze in dejstva, in kljub temu še vedno vakuum. Tisti, ki imajo moč za spremembe, le čakajo in z velikimi očmi opazujejo dogajanje. Dokler bosta pohlep in želja po vladavini glavno vodilo ljudstva, noben ukrep, nobena pomoč in nobena reforma ne bosta pripomogli k bistvenim spremembam.
Ključne besede: davčne oaze, davčna utaja, davčne stopnje, davčna zakonodaja, davčni ukrepi, davčna morala, reševanje krize
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 960; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (859,97 KB)

4.
KRIZNI MANAGEMENT IN PRILAGAJANJE PODJETJA NA KRIZO
Marko Božnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Svetovno gospodarstvo od vodstvenega kadra zahteva vedno več hitrih in pravilnih odločitev, če želi, da je podjetje konkurenčno. Problemi so del življenjskega cikla podjetja, ki jih povzročajo spremembe v okolju, kakor tudi spremembe znotraj podjetja. Management v podjetju mora biti zmeraj pripravljen na krizo in na reakcijo. V nasprotnem primeru pridemo hitro do situacije, ki je brezizhodna za podjetje, v skrajnih primerih lahko pripelje tudi do propada podjetja. Diplomsko delo obravnava pojav krize ter poslovno idejo za izhod iz krize. Diplomsko delo obsega sedem poglavij: 1 UVOD, 2 KRIZA, 3 UKREPI IN REŠITVE ZA PREPREČEVANJE KRIZE, 4 KRIZNI MANAGEMENT, 5 STRATEGIJE ZA REŠEVANJE PODJETJA IZ KRIZE, 6 PRILAGAJANJE PODJETJA NA KRIZO V PODJETJU BIG BANG, D. O. O., 7 RFM-ANALIZA PODATKOV IN 8 SKLEP. V uvodu diplomskega dela sem na kratko predstavil razmere današnjega svetovnega okolja, v katerem delujejo podjetja, ter vpliv na poslovanje. V diplomskem delu sem celovito prikazal nastanek krize oz. kaj vse pripelje do krize ter seveda izhod iz nje. Pri pisanju diplomskega dela me je predvsem vodila misel, da je vsaka kriza rešljiva, ne glede na to, kako nastane in od kod izvira. Ob primernem ukrepanju in kriznem managementu je vse rešljivo. S poslovno idejo, ki sem jo predstavil, pa želimo v prihodnje morebiti povečati prepoznavnost podjetja Big Bang, d. o.o., ter tudi na neki način rešiti krizo, v kateri se nahajamo. V uvodnem poglavju sem predstavil problem, pred katerim sem bil ob pisanju diplomskega dela, navedel sem tudi upoštevane omejitve in predpostavke ter uporabljene metode dela. Sledi poglavje, v katerem sem podrobno predstavil krizo in vse, kar je povezano z njo. Tretje poglavje opisuje ukrepe in rešitve za preprečitev krize ter njeno zdravljene. V tem poglavju 57 sem predstavil, kako lahko podjetje, še preden je v krizi, njen nastanek prepreči, ter tudi načine, kako lahko podjetje, ki se v njej nahaja, iz nje odide kot zmagovalec, brez da sledi propad podjetja. V četrtem poglavju sem opisal zadolžitve in pravilne ukrepe kriznega managementa, opisan je celoten postopek saniranja krize z vsemi pripadajočimi nalogami. V petem poglavju predstavim vse strategije, ki so potrebne, da podjetje uspešno prebrodi krizo. V šestem poglavju sem opisal praktičen primer na podjetju, kjer predstavim poslovno idejo za rešitev iz krize. Podjetje je v fazi, ko še ni v krizi, ampak moramo narediti vse, da v njo ne pademo, zato ideja o lojalnostnem programu. V sedmem poglavju sledi predstavitev metode za analizo pridobljenih podatkov v programu. Analiza se imenuje RFM. V zadnjem, osmem poglavju, sledi sklep in zaključna misel ter ocenjene trditve, ki sem jih postavil na začetku diplomskega dela. V diplomskem delu so predstavljeni pogledi nekaterih domačih in tujih avtorjev, ki so postavili trditve, da je reševanje iz krize ali njena preprečitev kompleksen in dolgotrajen proces, ki zahteva veliko kriznega znanja in odrekanja ter izjemen krizni management.
Ključne besede: vzroki za krizo, Big Bang, lojalnostni program, preprečevanje krize, krizni management, kriza v podjetju, ukrepi za reševanje krize
Objavljeno: 17.10.2014; Ogledov: 1338; Prenosov: 45
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici