| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ, SEDANJOST IN PRIHODNOST SCHENGENSKEGA PRAVNEGA REDA
Boštjan Kosmač, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam tako imenovani Schengenski proces od njegovega začetka leta 1985 pa vse do danes. Poudarek je na stanju v letu 2011, problemih in prihodnosti.
Ključne besede: Schengen, Schengenski sporazum, konvencija, Schengenski informacijski sistem, Amsterdamska pogodba in protokol, uredbe, širitev schengenskega prostora, priseljevanje, leto 2011, arabska pomlad, ukrepi posameznih držav članic.
Objavljeno: 20.03.2012; Ogledov: 1432; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (374,46 KB)

2.
POSLEDICE OPT-OUT PRISTOPA GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMOV V ZAKONODAJI EVROPSKE UNIJE
Tanja Husar, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Magistrska naloga preučuje novo možnost izvzetja, kot je bila sprejeta z Direktivo 2015/412 glede pravice držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju. Izvzetje, poimenovano tudi kot pristop oziroma koncept opt-out, kot je urejeno z direktivo, pomeni, da lahko države članice sedaj same izbirajo, ali bodo na svojem celotnem ali delu ozemlja gojile GSO ali ne. V ta namen direktiva določa dopustne cilje, za dosego katerih lahko države članice sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja GSO. Do sedaj so bile države članice v teh možnostih močno omejene, saj so lahko odločitev o prepovedi ali omejitvi gojenja sprejele le, če so imele nov znanstveni dokaz, da gojenje takšnega GSO škoduje zdravju ljudi ali okolju. V ta namen so lahko uporabile zaščitne klavzule v skladu s sekundarno zakonodajo oziroma druge ukrepe v skladu s primarno zakonodajo. V praksi takšnega novega znanstvenega dokaza niso uspele predložiti. Sodišče je namreč takšne klavzule, ki pomenijo uresničitev načela previdnosti, presojalo strogo, saj hkrati pomenijo omejitev prostega pretoka blaga kot temelja delovanja EU. Ob sprejemu opt-out pristopa se je tako postavilo vprašanje, kako presojati ukrepe v okviru opt-out, ki ne veljajo za EU kot celoto, temveč so locirani na ozemlje ali njegov del določene države članice. Ugotoviti je, da tudi takšni ukrepi pomenijo omejitev prostega pretoka blaga, saj so lahko ovrednoteni kot ukrepi z enakim učinkom. Tako bodo tudi ti ukrepi predmet presoje sorazmernosti, nediskriminatornosti in utemeljenosti.
Ključne besede: gensko spremenjeni organizmi (GSO), izvzetje, ukrepi držav članic, dokaz, omejitev prostega pretoka blaga, Evropska unija (EU), subsidiarnost, Slovenija
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 479; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (987,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici