| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 465
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Nadgradnja sistema kakovosti v podjetju opikar d.o.o. po standardu iso 45001
Žiga Tantegel, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno področje nadgradnje že obstoječih sistemov kakovosti v podjetju OPIKAR, d. o. o. Zaradi naraščanja zahtev na svetovnem trgu in zavedanja, da sta zdravje in varnost sodelavcev pri delu temeljni in najvišji postulat odgovornega vodenja podjetja, so se v podjetju odločili za vključitev sistema vodenja zdravja in varstva pri delu, po standardu ISO 45001:2018, v enovit sistem vodenja. Pristop, ki ga želimo udejanjiti, ne bo temeljil samo na implementaciji zahtev ciljnih standardov. Izgraditi želimo celovit poslovni sistem, v katerega bomo vključili vodila/zahteve ciljnih standardov in obravnavali vse relevantne poslovne funkcije. Tak pristop zagotavlja fizično in psihično zdravje, bolj zdrava in varna delovna mesta ter preprečuje poškodbe in druge okvare zdravja. Sistemsko težimo k zmanjševanju tveganja za zdravje in varnost pri delu ter načrtujemo izboljšave. Načrtovan sistem bo zagotavljal usposabljanja in usposobljenost osebja, ki se bo lahko prilagajalo neprestanim spremembam zahtev poslovnega okolja in bo stremelo h napredku. Končni rezultat naloge je pridobitev certifikata za uspešno nadgradnjo sistema kakovosti. Glavni cilj pa je trajnostno naravnan poslovni sistem.
Ključne besede: standard, ISO 45001, sistem kakovosti, varnosti in zdravje pri delu, tveganja, izboljšave, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 23.06.2022; Ogledov: 54; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

2.
Obravnava osebe z anafilaktičnim šokom
Karolina Klobasa, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Anafilaksija je huda preobčutljivostna reakcija odziv na določeni alergen v okolju, razvija se lahko zelo hitro in ob neustreznem ukrepanju vodi tudi v smrt. Prizadetost osebe, ki je doživela anafilaktični šok, se lahko kaže na več organskih sistemih; dihalih – težko dihanje, bronhospazem, stridor, krvnem obtoku – hipotenzija, tahikardija, koži – urtikarija, srbečica, oteklina, rdečina, gastrointestinalnem traktu – bruhanje, kolike. Metode: Pri pisanju zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, s sistematičnim pregledom tuje in domače literature na temo: Ukrepi medicinske sestre ob pojavu anafilaktičnega šoka pri odraslih. Iskali smo v podatkovnih bazah: Pub Med, Science Direct, Medline, Cinahl. Članke smo kritično ocenili, naredili analizo in sintezo. Rezultati: Ugotovili smo, da so najpogostejši vzroki za anafilaktični šok hrana, piki žuželk in zdravila. Anafilaktični šok potrdimo s kliničnim pregledom in odvzemom krvi na encim triptazo, ki se poveča med anafilaktično reakcijo. Ukrepi medicinske sestre ob anafilaksiji so, da pacientu izmeri vitalne znake; saturacijo, krvni tlak, utrip. Nato vzpostavi vensko pot za dajanje zdravil, aplicira adrenalin in druga zdravila po naročilu zdravnika. Zdravila, ki se še uporabljajo ob anafilaksiji, so antihistaminiki, glukokortikoidi, kisik in glukagon. Razprava in sklep: Ob pojavu anafilaktičnega šoka sta pomembna hitro ukrepanje in pristop k obolelemu, saj neustrezno in nepravočasno ukrepanje lahko povzroči tudi smrt
Ključne besede: anafilaksija, vzroki, simptomi, ukrepi, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 175; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (734,21 KB)

3.
Vpliv čustveno-motivacijskih, družbeno-ekonomskih in spoznavnih dejavnikov na ohranjanje ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 v severovzhodni Sloveniji
Natalija Špur, 2021, doktorska disertacija

Opis: Srednjeevropski ekstenzivni travniki so habitati z visoko biodiverziteto. Njihove površine upadajo predvsem zaradi intenzifikacije kmetijske rabe, spremembe njihove namembnosti ali opuščanja. S temi procesi so ob biodiverziteti ogrožene tudi ekosistemske storitve (ES) teh habitatov. Njihovo ohranjanje je odvisno od upravljalcev, na katere vplivajo čustveno-motivacijski, družbeno-ekonomski in spoznavni dejavniki. V disertaciji smo dejavnike in njihov vpliv na namero in aktualno gospodarjenje s travniki analizirali s teorijo načrtovanega vedenja. V raziskavo so bile vključene tri ciljne skupine: osnovnošolci, lastniki in nelastniki travnikov. Dejavnike smo merili s 612 vprašalniki v letih 2019 in 2020 v SV Sloveniji in jih analizirali z opisno statistiko, neparametričnimi testi, analizo glavnih komponent in konfirmatorno faktorsko analizo s strukturnim modeliranjem enačb. Ugotovili smo, da moramo za namero osnovnošolcev ohranjati ekstenzivne travnike in krepiti pozitivna stališča do ohranjanja in nadgraditi njihovo poznavanje travnikov. Za namero lastnikov moramo krepiti zaznani nadzor nad gospodarjenjem s travniki, pozitivna stališča do ohranjanja in uravnalnih ES travnikov, okoljsko motivacijo in sprejemljivost nekaterih zahtev kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil. Za namero nelastnikov moramo krepiti zanimanje za travnike in gospodarjenje z njimi, pozitivna stališča do kulturnih ES, zaznani nadzor nad gospodarjenjem in poznavanje gospodarjenja z njimi.
Ključne besede: biodiverziteta, dejavniki, ekstenzivni travniki, ohranjanje, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 17.05.2022; Ogledov: 86; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (14,75 MB)

4.
Varnostni izzivi slovenskega podeželja : magistrsko delo
Klara Kregar, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali problem varnostnih izzivov, s katerimi se soočajo prebivalci slovenskega podeželja. Proučevali smo oblike ruralne kriminalitete, in ugotovili, da najbolj izstopajo premoženjska kazniva dejanja. Spoznali smo, da prisotnost strahu med podeželskimi prebivalci pomembno vpliva na kakovost njihovega življenja, pri tem najbolj izstopa zaskrbljenost in ranljivost podeželskih mlajših in starejših žensk ter mladostnikov, ki so najpogosteje žrtve viktimizacije. Po pregledu literature smo doumeli, da ljudje na vasi neradi delijo svoje izkušnje s svojimi bližnjimi in redkeje prijavljajo kazniva dejanja zaradi kakršnih koli vzrokov, povezanih s socialno kohezijo ter učinkovitostjo dela policije, ki z intenzivnim delovanjem in preventivnimi ukrepi v lokalni skupnosti pomembno vpliva na zagotavljanje varnosti in preprečevanje podeželske kriminalitete. Tovrstni elementi varnostnih izzivov predstavljajo vzrok neraziskanega področja, ki je v nas spodbudil željo po nadaljnjem raziskovanju in iskanju izboljšav in rešitev. Opravili smo sekundarne analize podatkov iz nacionalne študije o viktimizaciji na kmetijah z naslovom Raziskava o nadzoru in preprečevanju kriminalitete na kmetijah. Proučevali smo mnenja in stališča slovenskih ruralnih prebivalcev in kmetov na področju zaskrbljenosti zaradi kaznivih dejanj in problemov odklonskih ravnanj na podeželju. Ugotovili smo, da so kmetje bolj zaskrbljeni zaradi kaznivih dejanj kot ruralni prebivalci, enako je tudi pri dojemanju problemov odklonskih ravnanj, kjer se kmetje bolj zavedajo resnosti ogrožanja okolja oziroma nasilja nad ljudmi in živalmi ter prekrškov kot ruralno prebivalstvo. Odgovorili smo tudi na raziskovalno vprašanje, ali prihaja do razlik v zadovoljstvu s kakovostjo izvajanja policijskega dela, glede na starost in spol kmetov. Starejši kmetje so nekoliko bolj zadovoljni s kakovostjo izvajanja policijskega dela na svojem območju kot mlajši kmetje. Na podlagi rezultatov analiz ne najdemo razlik v povprečnem zadovoljstvu s kakovostjo izvajanja policijskega dela, glede na spol kmetov.
Ključne besede: kriminaliteta, podeželska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, policijsko delo v skupnosti, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.03.2022; Ogledov: 249; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

5.
Kriminalna prevencija na kmetijah v podravski regiji : magistrsko delo
Teja Črnivec, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali kriminaliteto na kmetijah in njeno preprečevanje v odnosu s policijskim delom na podeželju. Samemu preučevanju kriminalitete in kriminalne prevencije na podeželju se je že od začetka posvečalo premalo pozornosti, saj to velja za mirno in urejeno območje, kjer se izvrševanje kaznivih dejanj ne dogaja. Zaradi nenehnega tehnološkega in informacijskega napredka so napredovala tudi podeželska območja in kmetije ter tako postale privlačne tarče. V Sloveniji tovrstna kriminaliteta še ni podrobno raziskana in je šele v razvoju, medtem ko imajo nekatere države sveta posebne policijske enote izključno za delo na podeželju. Na začetku smo opisali slovensko podeželje in kmetijstvo, nato pa smo podrobno razčlenili razsežnosti kmetijske kriminalitete in kriminalne prevencije, zlasti na kmetijah. Osredotočili smo se tudi na izvajanje policijskega dela na podeželju. Na koncu smo na podlagi rezultatov raziskave ugotovili, da bi policija pri preprečevanju kaznivih dejanj, storjenih na podeželju, morala poskrbeti za več naključnih patrulj oz. fizične prisotnosti, imeti več osebnega stika s kmeti ter odločneje ukrepati glede tatvin premoženja. Med uporabljenimi preventivnimi ukrepi je najpogostejši zaklepanje hiše, ko ni nikogar doma, zaklepanje avtomobilov in prisotnost psa čuvaja. Glede na to, da so vsi anketiranci obkrožili vsaj en preventivni ukrep, nismo mogli preveriti, ali med izvajalci in neizvajalci preventivnih ukrepov prihaja do razlik med stališči zaupanja v policijsko delo. Zaključimo lahko, da količina preventivnih ukrepov ni povezana z zaupanjem in pravičnostjo policije na lokalnem območju in zadovoljstvom s kakovostjo izvajanja policijskega dela na lokalnem območju ter spola.
Ključne besede: kriminaliteta, kmetijska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, podeželje, policijsko delo v skupnosti, Podravje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.03.2022; Ogledov: 208; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

6.
Vpliv globalizacije na porast ponaredkov v svetovni trgovini
David Dubrovski, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi proučujemo značilnosti in posebnosti ponaredkov v mednarodni trgovini, ki inovativnim proizvajalcem in členom v distribucijski verigi ter državam povzročajo znatno škodo, vplivajo pa lahko tudi na zdravje in zadovoljstvo potrošnikov. V nalogi z več zornih kotov proučujemo gibanje obsega ponaredkov v mednarodnem trgovanju, da bi ugotovili, ali dejansko njihov obseg narašča ali pa morda upada, glede na to, da v posameznih državah ali regijah potekajo številne aktivnosti za preprečevanje trgovine s ponaredki in ozaveščanje potrošnika o problemih, ki jih povzroča trgovina s ponaredki, ki smo ji lahko priča v sodobnem času. Čeprav gre za aktualno tematiko, je mogoče ugotoviti, da je trgovina s ponaredki iz različnih vzrokov težko merljiva in dokazljiva, vendar predstavlja pomembno sestavino globalnega trgovanja. Sklepno spoznanje iz raziskave je, da kljub makroekonomskim ukrepom in ukrepom v sferi potrošnika trgovina s ponaredki še vedno narašča, na kar poleg drugega vpliva tudi napredek v informacijsko-komunikacijski tehnologiji in logistiki, s čimer se protekcionistični ukrepi in akcije ozaveščanja potrošnikov izkažejo kot nezadostno učinkovite, zastarele, presplošno zastavljene in nepodprte s strani članov distribucijske verige. Opazimo, da je obravnavana tematika večplastna, zato zahteva vzajemno sodelovanje več družbeno-ekonomskih sfer za realizacijo prizivnih učinkov v globalni ekonomiji.
Ključne besede: Ponaredek, globalizacija, svetovna trgovina, intelektualna lastnina, zaščitni ukrepi.
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 166; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

7.
De lege lata analiza sprejetih ukrepov v Sloveniji v času epidemije SARS-CoV-2 : magistrsko delo
Aleksandra Djošan, 2022, magistrsko delo

Opis: S pojavom epidemije SARS-CoV-2 so bile države širom sveta primorane sprejemati različne politike oz. ukrepe, da bi zajezile širjenje virusa in družbi ponovno omogočile normalno življenje. Ukrepi, ki so bili sprva sprejeti, so bili večinoma zgolj napotki posamezniku za zaščito pred virusom: uporaba maske, razkužila in vzdrževanje primerne medosebne razdalje. S porastom števila okužb in hospitalizacij pa so se začela večja zapiranja držav in tudi uvedba policijske ure. Mednarodne organizacije so pri tem poudarile, da morajo države pri odrejanju ukrepov doseči ravnovesje med varovanjem zdravja in spoštovanjem temeljnih človekovih pravic. Sprejeti ukrepi morajo biti v skladu z načelom zakonitosti in sorazmernosti ter ne smejo biti diskriminatorni. Namen magistrskega dela je bil preučiti ukrepe, ki so bili sprejeti v Sloveniji v času epidemije SARS-CoV-2. Ugotavljalo se je, ali so bili ukrepi ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 sorazmerni s takratnim stanjem v državi in ali so bili v celoti pripravljeni v skladu s pravili pravnega reda. Predstavljeni so pravni izzivi oz. elementi, ki jih mora izpolnjevati ukrep, in bistveni členi Zakona o nalezljivih boleznih. Večji del magistrskega dela predstavljajo ukrepi, sprejeti v prvem in drugem valu, osredotoča pa se predvsem na naslednje tri ukrepe: omejitev gibanja na občine, policijska ura in nošnja mask. V tem delu so predstavljene presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije in mnenja sodnikov oz. pravnikov, podani pa so tudi ostali primeri sodne prakse v povezavi s kršitvijo ukrepov.
Ključne besede: epidemija, covid-19, ukrepi, omejitev gibanja, pravni red, neustavnost, družbena varnost, človekove pravice, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 24.01.2022; Ogledov: 346; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (556,01 KB)

8.
Avtocestna policija kot odziv na sodobna ogrožanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Janez Rupnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili novoustanovljeno avtocestno policijo in razloge za njeno ustanovitev. Opredelili smo strukturo delovanja in naloge posameznih enot in oddelkov Uprave avtocestne policije. Opravljena je bila tudi primerjava s primerljivimi policijami v svetu in Evropski uniji. Predstavljena in obrazložena so bila najpogostejša kazniva dejanja na avtocestnem omrežju, katera smo ločili na cestni del in na dejanja, ki se pojavljajo na avtocestnih počivališčih. Za oba sklopa kaznivih dejanj so bili predstavljeni tudi statistični podatki za zadnja leta, na podlagi navedenega, pa so bili opredeljeni in predstavljeni ukrepi za izboljšanje varnosti na avtocestnem omrežju. Ugotovljeno je bilo, da je model avtocestne policije razširjen tako v Evropi kot drugod po svetu, slovenski model pa je povzet po nizozemskem, ki sodi med najbolj učinkovite sisteme avtocestnih policij. Trenutno avtocestna policija v Sloveniji deluje z omejenimi resursi, saj obratuje samo Uprava avtocestne policije s svojima dvema oddelkoma in Specializirana enota avtocestne policije Ljubljana, še štiri specializirane enote pa so v nastajanju, s predvidenim odprtjem v letu 2022. Pri predstavitvi in analiziranju kaznivih dejanj smo ugotovili, da gre na cestnem delu v večini primerov za tako imenovana kazniva dejanja tihotapljenja, kjer storilci z vozili prevažajo prepovedano drogo, orožje ali ljudi, velikokrat pa se prevažajo tudi z odtujenimi vozili. Na avtocestnih počivališčih pa z naskokom prevladujejo kazniva dejanja tatvin goriva, kar nekaj pa je tudi goljufij, vlomov v vozila in ostalih kaznivih dejanj. S predstavljenimi ukrepi za izboljšanje varnosti na avtocestnem omrežju menimo, da bo avtocestna policija dosegla zastavljen cilj, ki je varna avtocesta skozi Republiko Slovenijo.
Ključne besede: policija, avtocestna policija, prometna varnost, kazniva dejanja, izboljšanje varnosti, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.01.2022; Ogledov: 255; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

9.
Posledice Covid-19 na delo in gostoljubnost hotelskega osebja v Termah Čatež, d. d. : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Kaja Budič, 2021, diplomsko delo

Opis: Ustavitev javnega življenja zaradi pandemije Covid-19 je močno prizadela celoten turistični sektor, še posebej sektor hotelirstva. V novo nastali situaciji je moralo osebje, ki dela v neposrednem stiku z gosti, prednostno poskrbeti za lastno varnost, za varnost gostov ter obenem ohranjati gostoljubnost do njih. Zaščitni ukrepi so postavili gostinsko osebje pred pomemben izziv: kako ob upoštevanju fizične razdalje, nošenju obraznih mask in drugih zaščitnih ukrepih izkazovati gostoljubja do gostov, ki predstavlja ključni dejavnik za zagotavljanje zadovoljstvo gostov. V empiričnem delu naloge smo raziskovali, kako so varnostni in zaščitni ukrepi v času pandemije Covid-19 spremenili delo in izražanje gostoljubnosti osebja do hotelskih gostov v izbranih hotelih Term Čatež, d. d. Rezultati raziskave so pokazali, da so varnostni in higienski ukrepi za preprečevanje širjenje okužbe otežili delo osebja, ki vstopa v neposreden stik z gosti in spremenili način izražanja gostoljubnosti do njih. Razkuževanje in zaščitna sredstva za zajezitev okužbe so povzročili določene neprijetne situacije, ki zahtevajo od hotelskega osebja kot tudi od gostov povečano potrpežljivost. Zaradi povečanih konfliktov in preobremenjenosti hotelskega osebja se je pritisk na gostoljubnost je v času pandemije znatno povečal, vendar se kljub neprijaznim delovnim pogojem osebje v hotelih Term Čatež, d. d. prizadeva ohranjati vrednoto gostoljubja in jo izražati hotelskim gostom.
Ključne besede: hotelirstvo, hotelsko osebje, gostoljubnost, pandemija Covid-19, varnostni in higienski ukrepi
Objavljeno v DKUM: 27.12.2021; Ogledov: 291; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
Kronična ledvična bolezen in poznavanje ne farmakoloških ukrepov pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem
Renata Lošić, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem je kronična ledvična okvara zelo pogosto prisotna. V zaključnem delu smo preučili vrednosti serumskega kreatinina in ocenili ledvično funkcijo z oceno glomerulne filtracije po Chronic Kidney Disease Epidemiology Collaboration enačbi pri bolnikih, ki se zdravijo v Ambulanti za srčno popuščanje. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kolikšna je pogostost in katere stopnje je kronična ledvična bolezen pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem, ter njihovo poznavanje nefarmakoloških ukrepov za izboljšanje zdravja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Za obdelavo in analizo podatkov smo uporabili računalniške programe Microsoft Word, Microsoft Excel in SPSS različica 20. Rezultati: V raziskavo smo vključili 85 bolnikov. Po pregledu vrednosti serumskega kreatinina smo ugotovili, da je imelo 30 % bolnikov povišano vrednost serumskega kreatinina. Glede na oceno glomerulne filtracije je imelo kronično ledvično bolezen 37,6 % bolnikov. Pri več kot dveh tretjinah (72,9 %) bolnikov je bilo prepoznano slabše delovanje ledvic. Ugotovili smo, da večina 97,6 % bolnikov dobro pozna nefarmakološke ukrepe. Razprava in sklep: Z oceno glomerulne filtracije lahko natančneje določimo stopnjo kronične ledvične bolezni in tako prepoznamo slabše delovanje ledvic. Bolniki z dobrim poznavanjem in upoštevanjem nefarmakoloških ukrepov že sami pripomorejo k ugodnemu vplivu na potek zdravljenja in kakovost življenja. Pomembno vlogo pri poznavanju nefarmakoloških ukrepov ima tudi medicinska sestra, saj v ambulanti prevzema aktivno in samostojno vlogo pri izvajanju zdravstveno vzgojnega svetovanja.
Ključne besede: srčno popuščanje, ledvična bolezen, glomerulna filtracija, bolnik, nefarmakološki ukrepi, poznavanje nefarmakoloških ukrepov
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 236; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (712,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici