Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kulturna doživetja zajemajo tako obiske mest, oglede stavb, arhitekture, gradov, sakralnih objektov, spomenikov, muzejev in galerij … kakor tudi različnih prireditev in tradicionalnih dogodkov. Tako stavbe kot zunaj izvedene prireditve so močno izpostavljene zunanjim vplivom ter s tem tudi grožnjam, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Prav tako pa so lahko tudi same dejavniki, ki prispevajo k poslabšanju podnebnih razmer. Zato je priporočljivo, da ponudniki kulturnih vsebin najprej spremljajo lastne izpuste emisij CO2 in nato ukrepajo k zmanjšanju le-teh. Obstaja nekaj kalkulatorjev CO2, ki vključujejo tudi ocene za kulturni turizem. V poglavju so predstavljeni The Green Events Tool - GET, The Creative Green Tools Canada, Scope 3 Evaluator in The Climate Toolkit. Ko je vpliv kulturnih doživetij na podnebje poznan, pa se lahko tako posameznik, kot ponudniki, destinacijski upravljalci in država lotijo ukrepov, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. V tem poglavju so predstavljeni ukrepi, ki se navezujejo na različna področja, s katerimi se prepletajo kulturna doživetja: promet, prehrana, odpadki, prenova stavb, poraba virov.
Ključne besede: kulturna doživetja, blaženje, podnebne spremembe, kalkulator ogljičnega odtisa, ukrepi blaženja podnebnih sprememb
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (523,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja so korenite politične spremembe v vzhodnoevropskem prostoru vplivale tudi na razmere v Jugoslaviji in v Sloveniji. Krepitev slovenske ideje o lastni demokratični državi in nasprotovanje jugoslovanskih oblasti je pripeljalo do vse večjih napetosti. V prelomnem letu 1990 je prišlo do poskusa razorožitve slovenske Teritorialne obrambe (TO) s strani Jugoslovanske ljudske armade. Zato je bila TO prisiljena tajno skladiščiti orožje, kar se je pokazalo kot pomemben osamosvojitveni ukrep Slovenije. Diplomsko delo obravnava temo tajnega skladiščenja orožja na primeru Občine Žalec, pri čemer se osredotoča na motive, ki so privedli do tega dejanja, na načine izvedbe tajnega skladiščenja, ter na njegov vpliv na proces vzpostavitve samostojne države. Ugotovitve kažejo, da so motivi za tajno skladiščenje orožja preventivne in obrambne narave, saj so se grožnje JLA o ponovnem odvzemu orožja TO izkazale za utemeljene in verjetne. Izvedba tajnega skladiščenja je bila premišljena in tajna aktivnost, ki je temeljila na zaupanju med prebivalci, ki so omogočili skladiščenje na svojem domu in TO ter/ali milico. Vpliv tajnega skladiščenja na osamosvojitev Republike Slovenije je večplasten, saj je na operativni ravni prispeval k hrambi orožja, ki ga je Slovenije uporabila v desetdnevni vojni, njegov psihološki učinek pa je bil poenotenje slovenskega naroda.
Ključne besede: orožje, tajna skladišča, teritorialna obramba, osamosvojitveni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Vsako podjetje »živi« svoje življenje – torej obstaja od svoje ustanovitve in se kvantitativno spreminja, vse do svojega prenehanja. Življenje podjetja lahko enostavneje prikažemo s pomočjo življenjskega cikla, ki prvotno izvira iz biologije. Pomembno nalogo pri poteku življenjskega cikla ima vodstvo podjetja, saj mora ustrezno reagirati na spremembe, pravočasno sprejemati odločitve in preprečevati morebitne krize. Kriza lahko, če ni pravočasno prepoznana in z ustreznimi ukrepi odpravljena, negativno vpliva na poslovanje podjetja in v najslabšem primeru ogrozi celo njegov obstoj na trgu. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega. V prvem, teoretičnem delu, smo spoznali teoretična izhodišča različnih avtorjev o življenjskem ciklu podjetja, izpostavili faze življenjskega cikla in raziskali model življenjskega cikla po Pümpinu in Prangeju (1995). Preučili smo krize v podjetju, izpostavili njene vzroke za nastanek in faze kriz, pojasnili krizni management ter se poglobili v razvojne krize med življenjskim ciklom podjetja. Prav tako smo v teoretičnem delu predstavili MER model integralnega managementa in integracijo procesnih razsežnosti dotičnega modela. V empiričnem delu smo se poglobili v raziskavo izbranega trgovskega podjetja, ki na slovenskem trgu posluje že od leta 1991. Zaradi varovanja podatkov smo podjetje poimenovali »Zvezda d. o. o.«. Predstavili smo podjetje, navedli njegove začetke in dejavnosti, odkrili poslanstvo in vizijo, raziskali njegove temeljne vrednote in izpostavili ključne strateške cilje. Opisali smo pomembne strateške usmeritve in trajnostni razvoj podjetja, našteli pa smo tudi njihove uspehe, ki jih prinašajo učinkoviti in uspešno izpeljani projekti. Pojasnili smo njihov sistem izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja. Omenili smo tudi ključne kazalnike njihovega poslovanja. V nadaljevanju smo raziskali življenjski cikel izbranega podjetja, pri čemer smo uporabili metodo Pümpina in Prangeja (1995) za proučevanje prisotnih elementov faz življenjskega cikla in ugotovili, da podjetje kaže največ značilnosti rastočega podjetja. Presodili smo tudi krizno stanje v obravnavanem podjetju s pomočjo Pümpin in Prangejevega (1995) modela ugotavljanja podjetniških kriz ter krizno stanje s pomočjo Kropfbergerjevega (2003) modela faz podjetniških kriz. Empirični del smo zaključili s predlogi normativnih in drugih političnih ukrepov in ukrepov na ravni strateškega managementa za preprečitev ali poglabljanje kriznega stanja v izbranem podjetju. Zapisali smo tudi sklepna spoznanja in odgovorili na postavljena raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Življenjski cikel podjetja, krize v podjetju, MER model integralnega managementa, Zvezda d. o. o., ukrepi za preprečitev ali poglabljanje kriznega stanja podjetja.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,25 MB)

Opis: Uvod: Demenca predstavlja enega od največjih izzivov sodobne zdravstvene oskrbe, saj vpliva na kognitivne funkcije, kar vodi do upada kakovosti življenja. Nefarmakološki ukrepi so postali pomembno orodje za izboljšanje življenja starejših oseb z demenco. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv nefarmakoloških pristopov na kakovost življenja oseb z demenco. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda pregleda znanstvene literature. S pomočjo PICOT-pristopa so bile raziskave pridobljene iz baz PubMed, SAGE in MEDLINE. Uporabljeni so bili vključitveni kriteriji, ki so se osredotočili na raziskave o nefarmakoloških ukrepih za starejše osebe z demenco in vpliv na kakovost njihovega življenja. Rezultati: V pregled je bilo vključenih sedem raziskav, ki so dokazale, da nefarmakološki ukrepi, kot so kognitivna stimulacija, telesna aktivnost in glasbena terapija, bistveno prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja oseb z demenco. Prav tako imajo pozitiven vpliv na zmanjšanje vedenjskih in psiholoških simptomov. Razprava in zaključek: Po pregledu literature je bilo ugotovljeno, da nefarmakološki ukrepi izboljšujejo kakovost življenja starejših oseb z demenco. Raziskave so pokazale, da ti ukrepi ne vplivajo samo na fizične sposobnosti, ampak tudi na čustveno in socialno dobrobit oseb z demenco. Nadaljnje raziskave so potrebne za prilagoditev teh metod glede na individualne potrebe bolnikov.
Ključne besede: demenca, nefarmakološki ukrepi, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Predmetno magistrsko delo v kontekstu kibernetskega kriminala obravnava problematiko varstva pravice do zasebnosti v okviru prikritih preiskovalnih ukrepov pridobivanja komunikacijskih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev. Zaradi samega načina delovanja sodobne družbe v smislu globoke prepletenosti z informacijsko tehnologijo, je tako tudi samoumevno, da se zaradi vse večje povezanosti sveta, kot tudi uporabe informacijskih tehnologij oz. storitev, povečuje pojavnost kibernetskega kriminala. Za pregon slednjega morajo organi pregona imeti na razpolago ustrezne mehanizme tako v tehničnem smislu, torej tehnično znanje in tehnično opremo za pregon tovrstne specifične oblike kriminala, kot tudi zakonske rešitve v smislu nabora ukrepov, ki jim sploh omogočajo učinkovit pregon kibernetskega kriminala. Tovrstni zakonski mehanizem za učinkovit pregon kibernetskega kriminala med drugim predstavljajo prikriti preiskovalni ukrepi pridobivanja prometnih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev. Omenjeni ukrepi že zaradi same narave predstavljajo znaten poseg v človekove pravice in svoboščine tistih, zoper katere so odrejeni, predvsem pa v pravico do zasebnosti. Omogočajo namreč pridobivanje širokega nabora podatkov, ki organom pregona dopuščajo intenziven in dodelan vpogled v zasebno življenje posameznikov. Zaradi navedenega je potrebno pravici do zasebnosti v okviru tovrstnih ukrepov nameniti posebno pozornost, za kar je potrebno tudi poznavanja geneze razvoja ukrepov pridobivanja prometnih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev. Ta pokaže, da je znaten vpliv na razvoj imela tako sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice kot tudi Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sodna praksa se na družbene spremembe odziva hitreje kot zakonodajalec. V sedanji slovenski kazensko procesno pravni ureditvi je pravica do zasebnosti ustrezno varovana, saj je zakonodajalec ob zakonskih spremembah ukrepov pridobivanja prometnih in uporabniških podatkov telekomunikacijskih storitev sledil sodni praksi in z vsebinskimi omejitvami znatno zvišal raven varstva pravice do zasebnosti. Ob tem pa je za varstvo pravice do zasebnosti pomembno tudi to, da ima nacionalna kazensko procesna pravna ureditev vzpostavljene tudi ustrezne mehanizme varovalk, ki bi naj preprečevale oz. sanirale kršitve človekovih pravic in svoboščin ter dokaznih prepovedi. Primarno vlogo v tovrstnem sankcioniranju kršitev igra ekskluzija dokazov, ki pa je v slovenski kazensko procesno pravni ureditvi relativno stroga, saj naše kazensko procesno pravo ekskluzijo ureja v absolutni obliki, ki načeloma ne dopušča nobenih ekskluzijskih izjem, razen v primeru, ko gre za horizontalna razmerja.
Ključne besede: kibernetski kriminal, pravica do zasebnosti, komunikacijska zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodobne tehnologije, pregon storilcev kaznivih dejanj, ekskluzija dokazov
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,00 MB)