| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 440
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv prostoživečih živali na varnost v cestnem prometu
Nina Štorgelj, 2021, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je ob izboljšani tehnologiji in boljšemu življenjskemu standardu čedalje več avtomobilov oziroma vozil na splošno. Kljub napredni tehnologiji zaznavanja hitrosti, senzorjev za bližino itd. pa znanstveniki na področju prometne varnosti še niso uredili možnosti predvidevanja trkov s prostoživečimi živalmi. V Sloveniji se vsako leto povprečno zgodi 18 tisoč prometnih nesreč, od teh tudi nekaj zaradi povozitve prostoživeče živali. Cilj magistrskega dela je predlagati preventivne ukrepe za preprečevanje prometnih nesreč s prostoživečimi živalmi na podlagi že ustaljenih praks v Sloveniji in tujini na avtocestah ter glavnih in regionalnih cestah. V magistrskem delu so predstavljeni zakonodaja Evropske unije in Slovenije, cestni promet in varnost, prostoživeče živali ter obstoječi preventivni ukrepi doma in v tujini. V zadnjem poglavju so na podlagi že obstoječih ukrepov v tujini predlagani preventivni ukrepi za preprečevanje prometnih nesreč s prostoživečimi živalmi na različnih lokacijah v Sloveniji.
Ključne besede: varnost, cestni promet, prostoživeče živali, prometna nesreča, preventivni ukrepi
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (4,95 MB)

2.
Problematika grizenja repov pri prašičih - vidik rejca
Nadja Jager, 2021, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil ovrednotiti pojavnost in resnost grizenja repov v rejah prašičev v Sloveniji, pridobiti mnenje in izkušnje rejcev o pomembnosti različnih dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov ter ovrednotiti učinkovitost različnih obogatitvenih materialov pri preprečevanju grizenja repov. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 23 rejcev. V slovenskih rejah se z grizenjem repov srečuje približno tri četrtine prašičerejcev. Grizenje repov se večinoma pojavlja v manjšem obsegu (1-5%), v 10% rej pa poročajo o 50-90% poškodovanosti repov. Rejci grizenje repov na splošno smatrajo za manj resen problem. Z namenom preprečevanja tega pojava izvajajo različne preventivne aktivnosti, kot je na primer prilagajanje krme, klime in gostote naselitve ter dodajanje obogatitvenih materialov. Slednje uporablja kar 90% rejcev, najpogosteje verige in žoge. Rejci so večini potencialih dejavnikov tveganja pripisali visoko pomembnost. Kot najpomembnejše so sicer ocenili dejavnike, povezane s kakovostjo zraka, zdravjem živali in genetsko zasnovo, le nekoliko manj pomembne pa dejavnike, povezane s krmljenjem, lastnostmi boksa in obogatitvijo. Med različnimi materiali/predmeti za obogatitev so rejci kot najbolj učinkovite pri preprečevanju grizenja repov ocenili slamo in seno, a teh materialov v svojih rejah večinoma ne uporabljajo. Raziskava je pokazala, da se rejci zavedajo pomena zagotavljanja ustreznega rejskega okolja pri preprečevanju grizenja repov pri prašičih.
Ključne besede: prašič, grizenje repov, ukrepi za preprečevanje, zaposlitveni predmeti/material
Objavljeno: 02.09.2021; Ogledov: 94; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

3.
Priporočila za nekemično zatiranje pelinolistne ambrozije
Andrej Paušič, Mario Lešnik, 2021

Opis: Monografija z nalovom Priporočila za nekemično zatiranje pelinolistne ambrozije Ambrosia artemisiifolia L. holistično obravnava aktualno problematiko zatiranja alohtonih, invazivnih rastlinskih vrst, na primeru pelinolistne ambrozije. V publikaciji so nazorno predstavljene najpomembnejše mehanske metode in tehnike zatiranja ambrozije, učinki samih metod, kakor tudi učinki uporabe ter primerjava med posameznimi tehnikami zatiranja vrste. Posebno poglavje je namenjeno ekonomiki zatiranja plevelov v urbanem okolju, z uporabo metod krtačenja, uporabo ognja, pare ter s pomočjo biotičnih metod zatiranja ambrozije. Prav omenjeni moderni pristopi k zatiranju alohtonih plevelnih vrst so danes, zaradi ukinjanja uporabe številnih herbicidov na javnih površinah, še kako aktualni. Monografija je namenjena kmetijskim svetovalcem, pridelovalcem, ekologom, pa tudi širšemu krogu bralcev.
Ključne besede: pelinolistna ambrozija, invazivne vrste, nekemično zatiranje, biotično zatiranje, agroekosistem, varstvo, ukrepi, poljščine
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 179; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (139,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Varnost v delovnem okolju patronažnih medicinskih sester
Sabina Žele, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Patronažne medicinske sestre so pri svojem delu izpostavljene različnim vrstam nevarnostim. Namen magistrskega dela je raziskati varnost v delovnem okolju patronažnih medicinskih sester pri obravnavi pacientov na domu. Metode: Uporabili smo raziskave mešanih metod, ki vključujejo kvantitativne in kvalitativne metode dela in za katere je značilna filozofija pragmatizma. V kvantitativnem delu so bili podatki zbrani z anketnim vprašalnikom in analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. V kvalitativnem delu smo uporabili metodo utemeljene teorije, izvedli smo delno strukturirane intervjuje. Rezultati: Mann-Whitneyjev test je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v zaznavanju nevarnosti v delovnem okolju med patronažnimi medicinskimi sestrami na podeželju in v mestnem okolju samo v segmentu zaznavanja nevarnosti izven pacientovega doma (U = 969,000; p = 0,023). Identificirali smo tri kategorije: percepcija varnosti patronažnih medicinskih sester v delovnem okolju, dejavniki, ki vplivajo na varnost, in ukrepi patronažnih medicinskih sester. Razprava in sklep: Delo patronažnih medicinskih sester na terenu je izjemno zahtevno in nevarno. Predlagamo uvedbo posebnega dokumentacijskega obrazca ali programa na nacionalni ravni, ki bi ga patronažne medicinske sestre uporabile za zapis posebnosti, opažanj in intervencij ob prvem obisku pacienta in družine.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, ukrepi, nevarnosti, urbano okolje, ruralno okolje
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 166; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (812,71 KB)

5.
Priče v kazenskem postopku
Gal Safran, 2021, magistrsko delo

Opis: Zasliševanje prič je v kazenskih postopkih najpogosteje uporabljeno dokazno sredstvo, s katerim se pridobi izpoved osebe, ki ni obdolženec, znano pa ji je kaj o dejstvih, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku. Osebe, ki so sposobne pred sodiščem podati razumno izjavo, oziroma za to ne obstaja nobenih pravnih ali dejanskih ovir in so posledično sposobne biti priča v kazenskem postopku, delimo na več vrst, na delitev pa lahko vpliva njihova starost, neposredna ali posredna zaznava dejstev, morebitni varnostni ukrepi, ki jih ščitijo in drugi dejavniki. Status priče posamezniku prinaša vrsto pravic, ki jih lahko v postopku uveljavlja in ki olajšujejo njegov položaj, med katerimi velja izpostaviti pravico odklonitve odgovora na posamezna vprašanja, odgovor na katera bi za pričo ali njene bližnje sorodnike lahko povzročil hudo sramoto, znatno materialno škodo ali pa jih spravil v kazenski pregon ter dolžnosti, ki jih mora dosledno spoštovati, da se izogne predpisanim sankcijam, med katerimi pa sta najpomembnejši dolžnost odzvati se vabilu in pričati po resnici. Priča se mora vabilu na zaslišanje odzvati v vsakem primeru, četudi ne bi smela biti zaslišana kot priča ali pa ima pravico odreči pričevanje, ob pričetku zaslišanja pa ji sodišče da ustrezen pravni pouk in jo identificira. Samo zaslišanje nato poteka v dveh delih, prostem pripovedovanju, kjer se od priče zahteva, da pove vse, kar ve o zadevi, in postavljanju vprašanj, s katerimi se izpoved dopolni, preizkusi in razjasni. V kazenskem postopku se lahko uporabi tudi izpovedbo priče, ki jo je le-ta dala v tujini na podlagi zaprosila sodišča, prav tako pa je mogoče zaslišanje priče opraviti preko videokonference z uporabo tehničnih sredstev za prenos slike in glasu, na takšen način pa se lahko opravijo tudi celotni predobravnavni naroki in glavne obravnave. Izpovedbe prič so lahko precej nezanesljivi dokazi, saj so odvisne od številnih objektivnih in subjektivnih okoliščin, sodišče pa dokazno vrednost pričevanja prosto presoja skozi prizmo sposobnosti priče zaznavanja dejstev, predelave zaznanega, pomnjenja zaznanih dejstev in sposobnosti reprodukcije zaznav ter številnih dejavnikov, povezanih z njimi. Kljub temu pa je izpovedba priče pogosto zelo pomembno ali celo edino dokazno sredstvo, predvsem v primerih, ko ni materialnih dokazov, ali pa so pomanjkljivi.
Ključne besede: priče, dolžnosti prič, pravice prič, sposobnost biti priča, privilegirane priče, zaslišanje priče, ukrepi varovanja prič, dokazna vrednost pričevanja, pravica do neposrednega zaslišanja obremenilne priče.
Objavljeno: 28.06.2021; Ogledov: 180; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (517,10 KB)

6.
Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju kaznivih dejanj izsiljevanj
Goran Marijan, 2021, diplomsko delo

Opis: Kriminaliteta, povezana z izsiljevanji, je močno prisotna v naši družbi. Ker gre pri izsiljevanju v večini za odnos tistega, ki izsiljuje, in tistega, ki je izsiljevan, le-to poteka v zaprtem krogu. Zaradi tega je izsiljevanja težko zaznati, hkrati pa je treba od organov pregona pričakovati, da ko je takšno kaznivo dejanje zaznano ali prijavljeno, da izvedejo vse potrebno, da se odkrije storilec. Pri izsiljevanjih gre za kazniva dejanja, ki praviloma niso enkratna in neponovljiva, ampak gre za dejanja, ki se izvajajo kontinuirano dalj časa, tudi več let. Praviloma gre za vpeljano in načrtno izčrpavanje oškodovanca z namenom, da ta stori nekaj v škodo svojega premoženja. Pri tem storilci uporabljajo razumsko presojo in različne tehnike zastraševanja, s čimer postavijo oškodovanca v položaj, ki je za njega brezizhoden. V diplomskem delu je predstavljeno, kaj je izsiljevanje, in zakonodaja, ki zajema kaznivo dejanje izsiljevanja in njemu podobna dejanja. Proučene so zakonske možnosti uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju kaznivih dejanj izsiljevanj, statistični podatki o obravnavanih kaznivih dejanjih izsiljevanj z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Od Policije in Vrhovnega državnega tožilstva so bili pridobljeni statistični in ostali podatki o konkretnih preiskavah, ki jih bomo proučili. Pričakujemo, da bomo ugotovili, da zakonodajalec dopušča obravnavo kaznivih dejanj izsiljevanj z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in da policija le redko tovrstna dejanja obravnava z uporabo le-teh. Prav tako pričakujemo, da se s preiskovanjem izsiljevanj, ki zajema uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, lahko odkrije širša kriminalna dejavnost osumljenih in zbere zadosti kakovostnih dokazov za uspešen kazenski postopek.
Ključne besede: diplomske naloge, izsiljevanje, prikriti preiskovalni ukrepi, policija
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 139; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (926,47 KB)

7.
POVEZAVA MED ZADOVOLJSTVOM PRI DELU IN VODENJEM V UKC MARIBOR
Vanja Borko, 2017, magistrsko delo

Opis: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati jim pa dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude.
Ključne besede: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva.
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 179; Prenosov: 0

8.
Biovarnost pri reji prašičev
Jernej Cencič, 2021, magistrsko delo

Opis: V delu so proučeni in pregledani biovarnostni ukrepi pri reji prašičev, vpliv takšnih ukrepov na vnos povzročiteljev bolezni v rejo, kako prenos preprečiti oziroma zmanjšati verjetnost, da bi povzročitelj bolezni lahko bil vnesen v rejo, ter ukrepi, s katerimi se omeji širjenje patogena, ki je že prisoten v reji, in zajezi morebitno škodo. S pregledom in analizo domače in tuje literature je izbran nabor učinkovitih ukrepov, ki je lahko rejcem prašičev v pomoč pri vzpostavitvi reje z visoko stopnjo biovarnosti, pri nadgradnji obstoječih sistemov reje oziroma pri identifikaciji potencialnih pomanjkljivosti in šibkih točk. V delu so predstavljene najpogostejše bolezni v prašičereji in njihov ekonomski vpliv na rejce. Zbrani ukrepi se navezujejo na tveganja, povezana z vozili, ki vstopajo v rejo, fizičnimi preprekami na območju farme, ljudmi, ki na farmi delajo ali jo iz različnih razlogov obiskujejo, zaščitnimi oblačili in obutvijo, prenosom s pomočjo aerosola, vode, krme, gnojevke, nastilja, divjih ali domačih živali, zdravil in vakcin, medicinske opreme in orodja na farmi. Predstavljeni so ukrepi za preprečevanje vnosa pri nabavi novih živali, delu na farmi, transportu, pri izvajanju dejavnosti osemenjevanja, zakola, pri razstavljanju živali na sejmih in razstavah, usmrtitvi živali in ravnanju s trupli. Ugotovitve nakazujejo, da je biovarnost v reji izjemnega pomena za vzdrževanje zdrave populacije živali, dobrega počutja prašičev in produktivnosti. Navedeni krepi so v večji meri preprosti, a učinkoviti. Prihodnje študije bi morale biti usmerjene predvsem v manjše rejce in njihov vpliv pri širjenju bolezni.
Ključne besede: biovarnost, prašičereja, varnost hrane, biovarnostni ukrepi
Objavljeno: 05.03.2021; Ogledov: 221; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (605,72 KB)

9.
Preventivni ukrepi in ukrepi ob izbruhu nalezljivih bolezni v podjetjih
Elizabeta Kadunc, 2021, magistrsko delo

Opis: Nalezljive bolezni so od nekdaj zaznamovale življenja ljudi in njihove navade. V novodobnem času smo v nekaterih panogah pozabili na pomembnost izvajanja preventivnih ukrepov in ukrepov ob izbruhu nalezljivih bolezni ter se nismo zavedali, kako močan vpliv lahko imajo te bolezni na gospodarstvo in človeka. Ob pojavu pandemije bolezni COVID-19 se zdi, da veliko podjetij ni bilo pripravljenih in niso imela določenih protokolov, kako se soočiti s tem tveganjem. Z magistrskim delom smo želeli raziskati, ali se v podjetjih v Sloveniji izvajajo kakršnikoli preventivni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni, kakšen pristop imajo, ko se pojavi nalezljiva bolezen, in kakšen odnos do njih imajo zaposleni. V prvem delu raziskave smo opravili pregled literature in obstoječe zakonodaje na področju nalezljivih bolezni, vezane na delodajalce in delavce. V drugem delu smo izvedli raziskavo z anketiranjem zaposlenih. Anketo smo izdelali na spletni strani 1ka.si in jo delili prek elektronske pošte in različnih družabnih omrežij. Po končanem anketiranju smo podatke uredili in postavili raziskovalne hipoteze, ki smo jih preverili s pomočjo statističnih preizkusov. Za izvajanje statistične obdelave smo uporabili program SPSS. Na osnovi rezultatov raziskave smo ugotovili, da so preventivne ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni pred COVID-19 izvajali predvsem v panogah, kjer je to zakonsko določeno, po pandemiji pa je moč zaznati ukrepe v večini podjetij. Podjetja so se v večini držala izvajanja preventivnih ukrepov, ki so jih predpisali državni organi. Zaposleni v podjetjih so se v povprečju strinjali z ukrepi in jih upoštevali. V prihodnje bi bilo smiselno, da so podjetja bolje pripravljena na situacije, kot so nalezljive bolezni, saj smo bili priča, kako močno to lahko vpliva na njihovo delovanje. Med prioritete podjetij bi zato bilo smiselno uvrstiti skrb za zaščito pred nalezljivimi boleznimi
Ključne besede: nalezljive bolezni, preventivni ukrepi, COVID-19, zaposleni, podjetja
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 487; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

10.
Odnos do starejših zaposlenih in načini za spreminjanje le-tega na primeru izbranega podjetja
Sara Slana, 2020, magistrsko delo

Opis: Posledica upadanja rodnosti in podaljševanja pričakovane življenjske dobe je staranje prebivalstva. Ena izmed aktualnih usmeritev sodobne družbe je promocija zaposlovanja starejših zaposlenih, kar ni preprost scenarij, saj je možen le, če delavci ostanejo dlje časa produktivni, kar pomeni, da obdržijo svoje sposobnosti in želijo delati še naprej. Iz tega razloga morajo delodajalci začeti razmišljati o načinih, ki slednje spodbudijo k temu, da so pripravljeni dlje časa aktivno delati. Starejši bi namreč mnogo dlje časa vztrajali v delovnem razmerju, če bi jim delodajalci zagotovili ukrepe v obliki alternativnih delovnih pogojev, kot je na primer fleksibilen delovni čas. Dominantna skupina zaposlenih v prihodnosti bodo starejši zaposleni in zaradi tega organizacije ne bodo imele izbire, ali jih zadržati ali ne, niti ne ali jih zaposlovati ali ne. To bo od organizacij terjalo pridobivanje znanja o vrednosti starejših zaposlenih in pridobivanje znanj o tem, kako nasloviti potrebe, prioritete in želje zaposlenih. Odklonilni odnos do vlaganja v razvoj starejših zaposlenih, ki smo mu priča v današnjem času, bo nadomestil pozitivni odnos. Tako bodo organizacije začele na starejše zaposlene gledati kot na dragoceno delovno silo, katere uspehi bodo odvisni od vseh ukrepov, ki jim jih bodo slednje ponudile. Magistrsko delo z naslovom Odnos do starejših zaposlenih in načini za spreminjanje le-tega na primeru izbranega podjetja je vsebinsko sestavljeno iz dveh delov. Teoretični in empirični del se med seboj dopolnjujeta in navezujeta z reševanjem problematike ustvarjanja sprejemljivih delovnih pogojev za starejše zaposlene. V teoretičnem delu smo povzemali odkritja avtorjev iz obravnavanega področja. In sicer problematiko podaljševanja življenjske dobe, pravice starejših zaposlenih v slovenski nacionalni zakonodaji, lastnosti starejših zaposlenih, prednosti zaposlovanja starejših, upravljanje starejših zaposlenih, ustvarjanje sprejemljivega delovnega okolja za starejše, zaposlovanje starejših, diskriminacijo, starostne stereotipe, obremenitev pri delu, slabo delovno motiviranost ter razloge za zadržanje starejših v organizacijah. V zadnjem teoretičnem poglavju pa smo navedli načine, podkrepljene z ukrepi, za izboljšanje odnosa do starejših zaposlenih s strani celotne organizacije. Empirični del magistrskega dela predstavlja raziskavo zaposlenih v podjetju Mikro+Polo d.o.o., kjer smo ugotavljali, s katerimi problemi se soočajo starejši zaposleni na delovnem mestu in ali vodstvo izvaja načrtne ukrepe za upravljanje starejše delovne sile. V ta namen smo izvedli anketo s pomočjo anketnega vprašalnika. V prvem delu so nas zanimali problemi, s katerimi se soočajo starejši zaposleni na delovnem mestu, in sicer diskriminacija, starostni stereotipi, obremenitev pri delu in slaba delovna motiviranost. Nadalje smo se osredotočili na podatke, ki se nanašajo na ukrepe načrtnega upravljanja starejših zaposlenih. V zadnjem delu vprašalnika pa smo pridobili demografske podatke anketirancev.
Ključne besede: staranje prebivalstva, upravljanje starejših zaposlenih, problemi starejših zaposlenih, odnos do starejših zaposlenih, ukrepi upravljanja starejših zaposlenih.
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 306; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici