| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 494
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Umirjanje prometa na začetku naselij : magistrsko delo
Mateja Dovar, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana problematika prehodnega območja vstopa v naselje, kjer cesta zunaj naselja prehaja v pozidano okolje ob cesti ali v območje, ki ga določajo meje naselja. Osnovni namen ureditve vstopa v naselje je voznika opozoriti o spremembi okolja ter ga spodbuditi k ustrezni prilagoditvi hitrosti, saj se z vstopom v naselje običajno spremenijo prometne razmere (npr. večja količina nemotoriziranih udeležencev v prometu). V magistrskem delu je podan pregled trenutne zakonodaje v Sloveniji in tujini, ki se nanaša na umirjanje prometa. V nadaljevanju je v sklopu magistrskega dela proučena in analizirana obstoječa projektna dokumentacija ter že izvedeni ukrepi na območjih vstopov v naselja. Na podlagi ugotovitev so predlagane tipske rešitve ureditve vstopov v naselja, ki se lahko uporabijo v danih situacijah. Predlagane rešitve so zasnovane z namenom zmanjšanja tveganja za nastanek prometnih nesreč in povečanja varnosti vseh udeležencev v prometu. Upoštevane so smernice, ki jih določa zakonodaja glede prometne varnosti, z namenom, da bi ureditve čim bolj učinkovito prispevale k varnemu in nemotenemu prehodu vozil v naselje.
Ključne besede: umirjanje prometa, ukrepi in naprave za umirjanje prometa, prometna varnost, tehnične smernice, vstopi v naselja
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (7,80 MB)

2.
Delo varnostnikov v trgovinah in prodajalnah v času epidemije covida-19
Franc Pozderec, Žiga Božjak, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je opraviti pregled dela varnostnikov v trgovinah in prodajalnah v času epidemije, predvsem z vidika ukrepanja zoper osebe, ki niso upoštevale ukrepa obveznega nošenja mask v zaprtih prostorih, ter nakazati na potrebne spremembe za zagotavljanje bolj strokovnega in učinkovitega dela v prihodnje. Metode: V teoretičnem delu sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in analiza strokovne literature pravnih aktov s področja zasebnega varovanja in izobraževanja, s katerimi smo predstavili trenutno ureditev v Republiki Sloveniji. Analizirali smo odloke Vlade Republike Slovenije, ki so urejali nošenje zaščitnih mask in drugih zaščitnih sredstev ter pojasnili odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ustavni skladnosti analiziranih odlokov. V empiričnem delu smo izvedli anketiranje varnostnikov, ki so v času epidemije covida-19 izvajali naloge zasebnega varovanja v trgovinah in prodajalnah. Ugotovitve: Varnostniki so bili v času epidemije izpostavljeni številnim konfliktnim in neprijetnim dogodkom zaradi ukrepanja v primeru nenošenja mask v zaprtih prostorih. Zaradi oteženih razmer je kar tretjina razmišljala o prenehanju dela na področju zasebnega varovanja. Čeprav so menili, da so imeli dovolj kompetenc za komuniciranje v takšnih primerih, ocenjujemo, da bi lahko bili za to še bolj usposobljeni. Omejitve/uporabnost raziskave: Omejili smo se na ugotavljanje posledic epidemije na varnostnike, ki so v tem času svoje delo opravljali v trgovinah in prodajalnah. Praktična uporabnost: Ugotovitve prispevka bodo služile za sprejemanje ukrepov, ki bi v prihodnosti omejili posledice v podobnih primerih, kot je bila epidemija. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek se ukvarja s pripravljenostjo zasebnovarnostnega osebja na izredne dogodke, čemur je treba posvetiti več pozornosti kot doslej.
Ključne besede: zasebno varovanje, nošenje mask, epidemija covida-19, ukrepi in druga sredstva, odloki Vlade Republike Slovenije
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 73; Prenosov: 5
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Ukrepi za izboljšanje zaposljivosti diplomantov s kadrovskega področja
Adrijana Andonov, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu, ki je nadaljevanje našega diplomskega dela »Pričakovanja delodajalcev glede kompetenc diplomantov s kadrovskega področja«, smo raziskovali možnosti za izboljševanje zaposljivosti diplomantov s kadrovskega področja. Na podlagi znanstvene in strokovne literature ter javno dostopnih statističnih podatkov smo najprej opredelili vrste izobraževanj, nato pa navedli razlike med njimi. V nadaljevanju smo definirali razliko med kompetencami in veščinami ter nadaljevali z opisom mehkih in trdih veščin. Sledila je navedba definicije, vrst in oblik zaposlitve ter opis problematike zaposlovanja mladih v Sloveniji in tujini. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo trendov v HRM. V empiričnem delu smo preko zaposlitvenega portala pridobili informacije o zahtevah delodajalcev na področju kadrovskega managementa. Sestavljeni seznam iskanih kompetenc smo dali v samooceno študentov zaključnih letnikov kadrovske smeri na FOV UM. Rezultati raziskave so nam pokazali, da so samoocene iskanih kompetenc študentov dokaj nižje od pričakovanja delodajalcev. Poleg tega smo študente povpraševali o predlogih za izboljšanje njihove zaposljivosti. Ugotovili smo, da je lahko priročnik za študente prvi korak v smeri vplivanja za lažji prehod s študija v zaposlitev. Podali smo predloge za izboljšanje zaposljivosti diplomantov s kadrovskega področja, ki so namenjeni posameznikom, fakultetam in državi. Menimo, da smo z magistrskim delom prispevali k širši razpravi o krepitvi zaposljivosti diplomantov, potrebi po stalnem prilagajanju študijskih programov in učnih načrtov ter k razvoju večje samoiniciativnosti študentov, ki jim bo koristila tako na področju študija kot tudi na drugih področjih življenja. Prav tako smo na podlagi ugotovitev oblikovali priročnik, ki bo študente kadrovske smeri usmerjal k razvijanju kompetenc za vključitev na trg dela.
Ključne besede: diplomanti, ukrepi, zaposljivost, kadrovski management, neformalno izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 261; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

4.
Varnost pri dajanju zdravil na področju izobraževanja zdravstvene nege
Sara Šturm, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Varnost pri dajanju zdravil s strani študentov zdravstvene nege je izjemnega pomena. Pri pripravi in dajanju zdravil s strani študentov lahko pride do različnih napak. Napake je mogoče preprečiti in zmanjšati tudi z uporabo ustreznih pristopov poučevanja študentov zdravstvene nege. Namen zaključnega dela je bil raziskati poučevanje zagotavljanja varnosti pri dajanju zdravil na področju izobraževanja v zdravstveni negi. Metode: Izveden je bil pregled literature. Iskanje literature je bilo izvedeno v mednarodnih bazah podatkov ScienceDirect, PubMed, Medline, CINAHL in Cochrane Library. Postopek pregleda literature je prikazan v diagramu PRISMA. Moč dokazov je bila presojana s pomočjo hierarhije dokazov. Izvedena je bila vsebinska analiza. Rezultati: Obstajajo številni izobraževalni pristopi poučevanja na področju zagotavljanja varnosti pri dajanju zdravil. V literaturi so opisani tradicionalni pristopi, v katere sodijo poučevanje, problemsko učenje, seminarji in mentorstvo. Pomembno je tudi poučevanje s simulacijami, kjer imajo študenti možnost delati napake in se iz njih učiti, pri tem pa ne ogrožajo varnosti pacientov. Razprava in zaključek: Menimo, da bi s kombinacijo tradicionalnih pristopov in simulacij izboljšali varnost pri dajanju zdravil med študenti zdravstvene nege. Potrebno je nadaljnje raziskovanje in testiranje novih pristopov, ki vključujejo navidezno resničnost.
Ključne besede: dajanje zdravil, medikametozna terapija, študenti zdravstvene nege, preprečevanje napak, varnostni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 226; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (616,52 KB)

5.
Korupcijska kazniva dejanja : magistrsko delo
Laura Fedran, 2023, magistrsko delo

Opis: V slovenski kazenskopravni ureditvi pojem korupcije zajema deset korupcijskih kaznivih dejanj. Inkriminacije slednjih so v Kazenskem zakoniku sistematično umeščene v poglavja volilnih kaznivih dejanj, gospodarskih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost. Korupcijska kazniva dejanja praviloma potekajo med dvema osebama, ki se ne čutita žrtvi v kazenskopravnem pomenu besede in nista pripravljeni sodelovati z organi odkrivanja in pregona, saj je inkriminirano dejanje obeh udeležencev. Zaradi navedenega in dejstva, da obstaja med udeležencema najvišja stopnja diskretnosti, uvrščamo korupcijska kazniva dejanja med ena (naj)težje dokazljivih kaznivih dejanj. Že vse od leta 2012 Slovenija na Indeksu zaznave korupcije Transparency International ne beleži napredka. Celo več, Slovenija je v zadnjih desetih letih na Indeksu zaznave korupcije Transparency International nazadovala za skupno pet točk in tako na Indeksu zaznave korupcije Transparency International za leto 2022 dosegla svoj zgodovinsko najnižji rezultat, in sicer se je z oceno 56/100 uvrstila na 41. mesto. Ta podatek odraža počasen napredek z reformami in odsotnost ukrepov, s katerimi bi se že obstoječa pravila udejanjila v praksi. Slovenija bi lahko obstoječe zaskrbljujoče stanje korupcije izboljšala s prizadevanjem, da postane Komisija za preprečevanje korupcije bolj učinkovita, kar bi lahko dosegla na način, da bi s strani Komisije za preprečevanje korupcije ugotovljene kršitve integritete pridobile vse več potrditev s strani sodišč; z novelacijo oziroma prenovo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s katero bi se vpeljale primerne sankcije za potrjene kršitve, med drugim tudi integritete, in sankcije za neodzivnost na priporočila, izdana s strani Komisije za preprečevanje korupcije; s prenovo Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, v okviru katere bi lahko vsakokratne predvolilne obljube politike preoblikovali v prakso; z uvedbo obrnjenega dokaznega bremena pri dokazovanju premoženjske koristi, čigar smisel je v tem, da osumljeni izgubi svoje premoženje, v kolikor ne more dokazati, da ga je pridobil zakonito in tako plačal vse obveznosti državi, ter s sprejemom presumpcije oziroma domneve, da premoženje osumljene osebe vselej izvira iz kaznivih dejanj, v kolikor ne ustreza njegovim legalnim dohodkom. Analiza ukrepov za preprečevanje korupcije je pokazala, da so pri preprečevanju pojava korupcije bolj učinkoviti preventivni ukrepi, ki za razliko od represivnih ukrepov v družbi ustvarjajo takšne razmere, v katerih se korupcija sploh ne more razviti, in na ta način vodijo do odprave celotnega pojava korupcije in ne zgolj do odprave posameznih posledic pojava korupcije, do katerih vodijo represivni ukrepi. Na področju preventivnega delovanja oziroma preventivnih ukrepov za preprečevanje korupcije ima ključno vlogo Konvencija Združenih narodov proti korupciji, ki podpisnicam nalaga vzpostavitev raznovrstnih preventivnih ukrepov. Sama narava korupcijskih kaznivih dejanj, ki vključuje izvršitev na štiri oči ter odsotnost neposrednih dokazov, pa omogoča, ob upoštevanju, da je predhodno odobrena s strani pravosodnih organov, tudi uporabo posebnih metod in sredstev oziroma represivnih ukrepov, in sicer prikritih preiskovalnih ukrepov skladno z določbo 150. člena Zakona o kazenskem postopku ter ukrepa navideznega odkupa, navideznega sprejemanja oziroma dajanja daril ali navideznega jemanja oziroma dajanja podkupnine skladno z določbo 155. člena Zakona o kazenskem postopku, pri čemer lahko slednji pod določenimi pogoji privede do t. i. policijske provokacije, ki je prepovedana. Analiza nabave zaščitne opreme, potrebne pri obvladovanju nalezljive bolezni covida-19, s strani Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, drugih subjektov javnega sektorja, izbranih občin in javnih zdravstvenih zavodov je pokazala, da so bila ugotovljena korupcijska tveganja v prav vseh fazah javnega naročanja.
Ključne besede: Kazensko pravo, kaznivo dejanje, korupcija, podkupovanje, Komisija za preprečevanje korupcije, Transparency International Slovenia, prikriti preiskovalni ukrepi, policijska provokacija, konfiskacija premoženjske koristi.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Stanje podjetništva v podravski regiji: analiza ovir in možnost za razvoj
Vid Jus, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali podjetništvo kot pomemben element gospodarskega razvoja in generiranja delovnih mest. Ugotovili smo, da podjetništvo predstavlja karierno priložnost za posameznike in je ključno gonilo gospodarstva države, pri čemer država igra vitalno vlogo pri ustvarjanju ugodnega poslovnega okolja z ustrezno regulativo. Raziskovali smo podjetniški proces, kjer se posamezniki vključujejo v ustvarjanje in vodenje organizacij z namenom doseganja dobička. Naše ugotovitve kažejo, da je razvoj podjetništva kompleksen proces, ki se odvija v različnih oblikah in kontekstih, odvisno od številnih dejavnikov. Analizirali smo vlogo države v razvoju podjetništva, pri čemer smo se osredotočili na infrastrukturno in finančno podporo ter na politike in predpise, ki lahko ustvarijo ugodno poslovno okolje. Poudarili smo tudi pomen ažurnih informacij o trgu, strankah in industrijskih trendih za uspešno poslovanje podjetij. Posebej smo se posvetili analizi ovir za poslovanje podjetij v Podravski regiji, kot eni izmed statistično najgosteje naseljenih regij v Sloveniji. Ugotovili smo, da se podjetja soočajo z različnimi ovirami, med katerimi so najpogostejše prevelika konkurenca, pomanjkanje kvalificirane delovne sile in pomanjkanje finančnih sredstev. V zaključku diplomskega dela smo poudarili pomen izboljšanja podpornega okolja za podjetja kot ključnega elementa za spodbujanje gospodarske rasti, inovacij in ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja.
Ključne besede: podjetništvo, ovire za poslovanje, podporni ukrepi, zadovoljstvo s podpornimi ukrepi, predlogi za izboljšanje stanja.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 161; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

7.
Ukrepi za izboljšanje tovornega transporta v mariborski funkcionalni urbani regiji : magistrsko delo
Gregor Salobir, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana problematika tovornega transporta v mariborski funkcionalni urbani regiji. Analizirani so najpomembnejši gospodarski subjekti, njihove količine transporta in specifičnosti povezane s prevozi. Posebej so naslovljeni problemi na področju mestne logistike, ki praviloma predstavlja najmanj učinkovit del oskrbnih verig. Z namenom izboljšanja stanja je za identificirane probleme podan predlog ukrepov in razvit sistem večkriterijske analize, ki omogoča vrednotenje predlaganih ukrepov skozi pričakovane vplive na okolje, promet, gospodarstvo, stroške uvedbe in vzdrževanja. Sistem vrednotenja ukrepov omogoča njihovo rangiranje po pomembnosti in nakazuje prioriteto glede njihove uvedbe.
Ključne besede: tovorni transport, funkcionalna urbana regija, mestna logistika, mestno središče, okoljska območja, oskrbne verige, dostava tovora, zadnja milija, zadnji kilometer, optimizacija, vrednotenje, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 280; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (6,17 MB)

8.
Analiza ukrepov slovenske policije pri preprečevanju ilegalnih prehodov čez državno mejo v zadnjem desetletju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Mevlija Kamenjaković, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na analizo ukrepov slovenske policije pri preprečevanju ilegalnih prehodov čez državno mejo v zadnjem desetletju. V nalogi so bili analizirani statistični podatki in trendi glede števila nezakonitih prehodov meje ter nedovoljenega prebivanja v obdobju od leta 2013 do 2023. Ugotovljeno je bilo, da je v zadnjem desetletju prišlo do nihanja števila nezakonitih prehodov, pri čemer se je nekatere trende opazovalo po letu 2015, ko so se pojavile regulirane in organizirane množične migracije zaradi razmer v svetu. Kljub temu se je število nezakonitih prehodov v zadnjih letih ponovno povečalo, zlasti v letu 2022. Policija je izvedla več ukrepov za preprečevanje ilegalnih prehodov meje. To vključuje povečanje nadzora na mejnih prehodih, izboljšanje tehnične opreme, okrepitev sodelovanja z drugimi državami ter izvajanje preventivnih in represivnih ukrepov. Analiza ukrepov je pokazala, da so nekateri ukrepi, kot je povečanje prisotnosti policije na terenu in izboljšanje tehnične opreme, pripomogli k zmanjšanju nezakonitih prehodov v določenih obdobjih. Vendar pa so se še vedno pojavljali izzivi, ki zahtevajo nadaljnje prilagoditve in izboljšave strategij. Na podlagi rezultatov analize so bile podane smernice za izboljšanje delovanja policije pri preprečevanju ilegalnih prehodov meje. To vključuje krepitev mednarodnega sodelovanja, izboljšanje obveščevalnih zmogljivosti, nadaljnjo posodobitev tehnične opreme ter izvajanje preventivnih kampanj za ozaveščanje javnosti o tveganjih ilegalnih migracij. Sklepna ugotovitev diplomske naloge je, da je uspešno obvladovanje ilegalnih prehodov meje kompleksen izziv, ki zahteva celovit pristop in sodelovanje z drugimi državami ter institucijami. Z razumevanjem trendov in analizo dosedanjih ukrepov je mogoče identificirati področja, pri katerih je potrebno nadaljnje delo in izboljšave. S temi smernicami bo policija bolje opremljena za učinkovito obvladovanje izzivov, povezanih z ilegalnimi prehodi meje v prihodnosti.
Ključne besede: policija, ilegalne migracije, varnostni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

9.
Samopodoba mladostnikov v času covida-19
Hana Podlesnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pandemija covida-19 je bila razglašena spomladi 2020. Mladostniki so ena najbolj rizičnih skupin, na katere je pandemija covida-19 imela negativne učinke. Opaziti je bilo spremembe na področju samopodobe, ki pa je zaščitni dejavnik pred negativnimi učinki pandemije. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv ukrepov za zajezitev covida-19 na samopodobo mladostnikov. Metode: Uporabljen je bil sistematični pristop. Pregledali smo znanstveno in strokovno literaturo na temo samopodobe mladostnikov v času covida-19. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz CINAHL, PubMed in Cochrane Library. Izvedeni sta bili analiza in sinteza vključenih raziskav, pri katerih je bila uporabljena deskriptivna metoda. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 12 raziskav. Ugotovljeno je bilo, da so imeli v času pandemije covida-19 ukrepi za njeno preprečevanje negativen vpliv na samopodobo. Negativni vplivi so se pri samopodobi mladostnikov kazali z višjo stopnjo depresije in anksioznosti, povečanjem telesne teže ter nezadovoljstvom z življenjem in s telesom. Razprava in sklep: Pomembno je prepoznati negativne psihosocialne učinke na mladostnike in jim nuditi ustrezno podporo. Mladostniki so v obdobju pandemije doživljali veliko sprememb, zato je pomembno, da jim omogočimo pravočasen in kakovosten pristop za obvladovanje vseh težav, ki jih imajo, ter s tem zmanjšamo možnost nastanka kasnejših negativnih učinkov na telesno in duševno zdravje.
Ključne besede: samopodoba, mladostniki, covid-19, ukrepi za zajezitev
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 349; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

10.
Nalezljive bolezni pandemija koronavirusne bolezni COVID-19 v Sloveniji; Primer: vpliv ukrepov na ljudi ob epidemiji COVID-19
Nadja Gojak, 2023, magistrsko delo

Opis: Nalezljive bolezni predstavljajo velik medicinski problem od kar pomnimo. Pred več kot desetimi leti je veljalo prepričanje, da nalezljivih bolezni ni več. Medicinska znanost je zelo hitro napredovala, vendar vseeno ne dovolj hitro, da bi vse nalezljive bolezni izkoreninila. Decembra leta 2019 so v Wuhanu na Kitajskem zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic ter respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom, katerega so poimenovali SARS- CoV-2. Bolezen, ki jo povzroča COVID- 19.Pandemija nove koronavirusne bolezni se je v Slovenijo prvič uradno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. 11. 3. 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo COVIDA-19. Direktor organizacije je države pozval, naj okrepijo prizadevanja za zajezitev širjenja virusa in pripravijo svoje zdravstvene zmogljivosti. Epidemija v Sloveniji je bila razglašena 12. 3. 2020 in takrat so se začeli tudi ukrepi, ki so zaznamovali državo. Z epidemijo covida-19 so se življenja ljudi korenito spremenila. Slovenija je tako kot mnogo drugih ostalih držav sprejela omejitvene ukrepe, da bi preprečila širjenje koronavirusa. Namen magistrske naloge je bilo opisati novo nalezljivo bolezen covid-19 ter preučiti vplive ukrepov na ljudi ob epidemiji covida-19 v Sloveniji (katere ukrepe so ljudje najbolj/najmanj upoštevali).
Ključne besede: koronavirus, covid-19, pandemija, epidemija, Sars-CoV-2, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 01.08.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.92 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici