Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Prometne nesreče z udeležbo divjadi so v Sloveniji vse pogostejše, predvsem zaradi širjenja cestne infrastrukture v naravna območja. To povečuje tveganje trkov med vozili in prostoživečimi živalmi, kar ne povzroča le materialne škode, ampak tudi ogroža varnost voznikov in živali. V diplomskem delu smo podrobno analizirali problematiko teh nesreč in obstoječe preventivne ukrepe, kot so varovalne ograje ob cestah, modri odsevniki, zeleni mostovi za varen prehod divjadi ter prometni znaki za opozarjanje na prisotnost živali. V drugem delu naloge smo predstavili primere dobre prakse iz tujine, kjer so zeleni mostovi in zvočna odvračala že dokazali svojo učinkovitost pri zmanjševanju trkov. Kljub tem ukrepom se število nesreč še vedno povečuje, kar kaže na potrebo po dodatnih rešitvah. Predlagamo nadgradnjo infrastrukture, izboljšano sodelovanje med državnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi ter uporabo naprednih tehnologij, kot so senzorski sistemi za zaznavanje divjadi ob cestah. Poleg tehničnih izboljšav je ključno tudi ozaveščanje voznikov o nevarnostih, ki jih divjad predstavlja, zlasti v času selitev in parjenja. Diplomsko delo ponuja vpogled v trenutne izzive in rešitve za izboljšanje prometne varnosti v Sloveniji, posebej glede trkov med vozili in divjadjo.
Ključne besede: cestni promet, trki z divjadjo, preventivni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava prometno varnost osnovnošolcev, s poudarkom na varnosti na poti do šole. V uvodnem delu so opredeljeni problem, cilji raziskave, teze, predpostavke in uporabljene metode raziskovanja. Glavni cilj raziskave je oceniti trenutne razmere prometne varnosti v okolici izbranih osnovnih šol in predlagati izboljšave za večjo varnost otrok. Raziskava se osredotoča na pomen prometne varnosti in vlogo različnih deležnikov, vključno z izobraževalnim sistemom. Obravnavan je tudi vpliv razvoja otroka na njegove varnostne potrebe in opravljena analiza varnosti otrok na poti do šole. V okviru raziskave je izvedena anketa med učenci treh osnovnih šol v Mariboru: OŠ Bojana Ilicha, OŠ Prežihovega Voranca in OŠ Toneta Čufarja. Cilj ankete je ugotoviti percepcijo varnosti med učenci in njihovimi starši ter oceniti obstoječo prometno infrastrukturo v okolici teh šol. Rezultati ankete so pokazali razlike v stopnji zaznane varnosti med različnimi šolami, kar je privedlo do primerjalne analize in oblikovanja predlogov za izboljšanje prometne varnosti. Med glavnimi ugotovitvami sta izpostavljeni potrebi po izboljšanju infrastrukture in večji ozaveščenosti učencev in staršev. Diplomsko delo zaključujemo s sklepom, kjer so povzeti glavni rezultati raziskave in podani konkretni predlogi za izboljšanje varnosti otrok na poti do šole.
Ključne besede: šolske poti, prometna varnost, varnostni ukrepi, otroci
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,32 MB)

Opis: V diplomskem delu smo na podlagi analize poslovanje in rasti podjetja Kozmetike Afrodita, d. o. o. ugotavljali, ali je pandemija COVID-19, ki se je hitro razširila po vsem svetu in je za nekaj časa zaustavila svetovno gospodarstvo ter povzročila kolaps v zdravstvenem sistemu, negativno vplivala na delovanje podjetja Kozmetika Afrodita, d. o. o. V teoretičnem delu smo najprej predstavili negativne vplive, ki jih je pandemija COVID-19 povzročila svetovnemu in slovenskemu gospodarstvo, gospodarske dejavnosti, ki so bile v tem času najbolj prizadete ter poslovne modele, ki so bili najbolj učinkoviti za uspešno poslovanje podjetij med krizo. Hkrati pa smo predstavili nekaj ukrepov za zajezitev pandemije COVID-19, ki jih je predpisala vlada Republike Slovenije. V empiričnem delu diplomskega dela smo na podlagi analize letnih poročil, ki jih je podjetje Kozmetika Afrodita, d. o. o. objavilo na spletni strani GVIN, opravili analizo prihodkov, stroškov, zaposlovanja in naložb v letih 2019, 2020, 2021 in 2022, pri čemer leto 2020 predstavlja leto, ko je bila razglašena pandemija COVID-19, ter analizo poslovanja in rasti podjetja Kozmetike Afrodita, d. o. o. Nato pa smo izvedli še primerjalno analizo izbranih kazalnikov Kozmetike Afrodita, d. o. o. s konkurenčnimi podjetji Shine Brown d. o. o., Preline d. o. o. in B4U Laboratories d. o. o. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da je pandemija COVID-19 vplivala na svetovno in slovensko gospodarstvo, saj je močno upadel svetovni BDP, povečalo se je število brezposelnih, povišale so se cene surovin, borzni indeksi so izgubili svojo vrednost, podjetja pa so morala prilagoditi poslovne modele takratnim razmeram. Analiza podjetja Kozmetike Afrodita, d. o. o. je pokazala, da pandemija COVID-19 skoraj ni imela vplivala na poslovanje in rast podjetja. Zabeleženi so bili nekoliko nižji prihodki od prodaje, zaradi zaprtja prodajnih salonov in čisti dobiček od prodaje, ki pa je v letu 2021 ponovno narasel. Nekaj težav so imeli pri dobavi surovin za proizvodnjo kozmetičnih izdelkov, kljub temu pa je poslovanje podjetja potekalo skoraj nemoteno, saj so svoje proizvodne procese preusmerili v proizvodnjo zaščitnih mask in dezinfekcijskih sredstev.
Ključne besede: COVID-19, pandemija, Kozmetika Afrodita, d. o. o., gospodarski vpliv, poslovne strategije, ukrepi za blažitev krize, prilagoditev podjetij.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja na varovanem območju, v določenem objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja, ki se opravlja v oblikah, določenih z zakonom. V večini držav gre za regulirano gospodarska dejavnost, ki jo lahko opravljajo podjetja in posamezniki, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Zaključno delo ugotavlja, da so varnost, varovanje, zasebno varovanje in vloga varnostnika ključni pojmi, ki so temelj za razumevanje širšega konteksta zasebnega varovanja, in da ima zasebno varovanja pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti državljanov Republike Slovenije. Zaključno delo se osredotoča na področje zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji, pri čemer se preučuje zgodovinske, zakonske in praktične vidike te dejavnosti. Podrobno se opisuje tudi ukrepe varnostnega osebja, opredeljene v 45. členu Zakona o zasebnem varovanju. Osrednji del zaključnega dela predstavlja analiza ukrepov varnostnega osebja v Republiki Sloveniji za obdobje 2011–2023. Za uvrstitev teme v širši kontekst raziskovalni del vključuje še analizo primerjave ukrepov, opredeljenih v zakonih o zasebnem varovanju, in intervjuje s strokovnjaki na področju zasebnega varovanja. Pri pisanju zaključnega dela se je ob analizi odgovorov na raziskovalna vprašanja ugotovilo, da je zakonodaja temelj razvoja zasebnega varovanja, saj predstavlja eno od osnov dela varnostnega osebja v luči zakonitosti izvajanja nalog varovanja ljudi in premoženja. Prav tako se je ugotovilo, da so ukrepi ustrezno opredeljeni ter da področje zasebnega varovanja nesporno prehaja iz faze zalednega ali posrednega člena v t. i. neposreden člen nacionalne varnosti.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostno osebje, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: Velik delež kibernetskih groženj se uresniči s pomočjo zaposlenih ali deležnikov organizacije. Hiter razvoj informacijsko komunikacijskih tehnologij vodi v zmeraj manjše poznavanje informacijskih groženj in obrambnih mehanizmov, saj zaposleni ne zmorejo slediti hitro razvijajočim se trendom. Notranje grožnje so dejanje, ki ogrožajo podatke, procese ali vire organizacije na moteč ali nezaželen način. V magistrskem delu smo najprej opravili sistematičen pregled literature. Pregledali smo več kot 100 strokovnih člankov, ki so bili objavljeni med leti 2016 in 2024. Na podlagi pregleda smo izpostavili pomanjkljivosti in tako zastavili raziskovalna vprašanja. Cilj magistrskega dela je bil na podlagi opravljene raziskave ugotoviti, kateri psihološki dejavniki so povezani z dovzetnostjo za notranje grožnje, ter ali je mogoče ločiti med povzročitelji notranjih groženj (insajderji) in tistimi, ki notranjih groženj niso povzročili. Ugotovili smo, da je storilnost notranjih groženj najbolj povezana z naklonjenostjo tveganju, samokontrolo, pomanjkanjem premišljenosti, potrebo po konsistentnosti in iskanjem senzacije. Prav tako smo spoznali, da lahko s pomočjo diskriminantne funkcije s 83,6 % točnostjo ločimo med ljudmi, ki so bili povzročitelji notranjih groženj, in tistimi, ki niso. Menimo, da je naše magistrsko delo dober začetek in iztočnica za raziskovanje notranjih groženj, ter da bi lahko z dodelanim vprašalnikom pomagali pri zaznavi in preprečevanju notranjih groženj v organizacijah.
Ključne besede: informacijska varnost, varnostni ukrepi, psihološki dejavnik, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,06 MB)