| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Varnost in zdravje pri delu v podjetju Rexel Slovenija
Valentina Jošt, 2023, diplomsko delo

Opis: Področje varnosti in zdravja pri delu je eno najpomembnejši v vsaki organizaciji, saj visoki standardi na tem področju delodajalcem prinašajo konkurenčno prednost. Podjetja se morajo zavedati, da so zdravi in varni zaposleni nepomembnejši za uspešno dedovanje podjetja. Premalo delodajalcev se zaveda kako pomembno je to področje in se mu premalo posveča, ter izvajajo samo aktivnosti, ki so določene z zakonom o varnosti in zdravju pri delu. Podjetja morajo izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti svojih zaposlenih, ter dodatne ukrepe na področju promocije zdravja, ker delavcem predstavijo pomembnost zdrave prehrane in redne telesne aktivnosti. Predmet obravnave je varnost in zdravje pri delu v podjetju Rexel, d.o.o. Podjetje Rexel, d.o.o. je podjetje, ki se ukvarja z prodajo elektrotehničnega materiala, ki na slovenskem trgu posluje že več kot 70 let. Tako kot v vsakem delovnem okolju se tudi v podjetju Rexel, d.o.o. pojavljajo številna tveganja in nevarnosti, ki so v nalogi podrobno opisana. V podjetju izvajajo ukrepe na področju varnosti in zdravja pri delu, ki so v skladu z predpisi, ter nekaj dodatnih, ki podrobno predstavljeni v drugem delu diplomskega dela. V zaključnem delu diplomskega dela pa so podani predlogi za izboljšanje trenutnih ukrepov na področju varnosti in zdravja pri delu, celovitosti model promocije zdravja ter dodatni preventivni ukrepi za obvladovanje tveganj.
Ključne besede: varnost, zdravje, tveganje, nezgoda, ukrep
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 194; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
Učinkovitost ukrepa prepovedi približevanja kot sredstvo za preprečevanje družinskega nasilja : magistrsko delo
Lena Senica, 2023, magistrsko delo

Opis: Družinsko nasilje je ena izmed najstarejših pojavnih oblik nasilja in pomeni grobo kršitev človekovih pravic ter človekovega dostojanstva. Čeravno se o tej problematiki v zadnjih desetletjih intenzivno ozavešča družbo, je primerov družinskega nasilja na vsakodnevni bazi še vedno preveč. Pomemben premik v smeri preprečevanja nasilja v družini zagotovo pomeni sprejetje Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v letu 2008. Temeljni namen izvajanja določb tega zakona je predvsem v zagotavljanju učinkovitejše pomoči žrtvam v primerih nasilja, zaščiti žrtve nasilja, prizadevanju za spremembo vedenja povzročitelja nasilja in s preventivnimi ukrepi zmanjšati pojavnost družinskega nasilja. S sprejetjem ZPND sta se država kot tudi družba začeli zavedati resnosti obstoja ter množičnosti družinskega nasilja. Zavedati se je potrebno, da pri družinskem nasilju velja ničelna toleranca, zato se mora slednje preprečevati z različnimi mehanizmi, če pa že pride do nasilnega incidenta, mora država storiti vse, kar je v njeni moči, da čim bolj omili nastale posledice. Sredstvo, ki v trenutku zaustavi družinsko nasilje, je izrek ukrepa prepovedi približevanja, ki ga najpogosteje izreka policija, skladno z Zakonom o nalogah in policijskih pooblastilih (ZNPPol). Povzročitelj nasilja mora ob izreku prepovedi približevanja nemudoma prenehati s svojimi ravnanji, s tem pa ukrep izpolni svoj glavni cilj ‒ žrtvi zagotovi varnost. Z izrečenim ukrepom se žrtvi in povzročitelju nasilja sporoča, da je nasilje zavržno in nedopustno ravnanje, s tem pa se na družbo prenese daljnosežno sporočilo. V tem delu, torej takojšno nudenje zaščite žrtvi nasilja, je ukrep prepovedi približevanja učinkovit in zadosten, saj se s samim izrekom nasilna dejanja promptno prekinejo. Nekoliko več dvomov o sami učinkovitosti prepovedi približevanja v praksi pa se pojavi v zvezi s spoštovanjem izrečene prepovedi približevanja s strani povzročitelja nasilja. Obstajajo namreč številni vzroki, vsled katerih se prepoved približevanja s strani storilcev nasilja ne spoštuje v takšni meri, kot bi bilo zaželeno. Vendar v zvezi z zadevno problematiko neupoštevanja izrečene prepovedi približevanja obstajajo marsikateri predlogi, s katerimi je mogoče izboljšati efektivnost ukrepa prepovedi približevanja na način, da se bo ta spoštoval bolj, kot kažejo dosedanje prakse. Na tem mestu se izpostavlja predlog, ki je zares vreden omembe, in sicer bolj intenzivno ter obvezno vključevanje storilcev nasilja v programe dela, kjer imajo ključno vlogo nudenja pomoči storilcem nasilja, pristojne institucije na področju družinskega nasilja. Poleg pomembnosti slednjih pa je še vedno poglavitnega pomena, da se družbo čim bolj osvešča o družinskem nasilju, saj se moramo vsi ljudje zavedati, da družinsko nasilje ni tabu tema, marveč tema, o kateri se je treba pogovarjati in iskati ustrezne rešitve s katerimi se bo zmanjšala številčnost tega deviantnega pojava. Kot družba nosimo vsi odgovornost, da žrtvam nasilja ponudimo roko, jim prisluhnemo, verjamemo ter jim pomagamo.
Ključne besede: Družinsko nasilje, Zakon o preprečevanju družinskega nasilja (ZPND), ukrep prepovedi približevanja, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, prekinitev družinskega nasilja, učinkovitost ukrepa prepovedi približevanja, program dela, ozaveščanje družbe.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2023; Ogledov: 156; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

3.
Odziv zavodov za prestajanje kazni zapora na epidemijo COVID-19
Mateja Savić, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zaradi velikega števila zaprtih oseb, vključno s zdravstveno ranljivimi osebami, ki živijo skupaj v zaprtem prostoru, so zavodi za prestajanje kazni zapora visoko tvegano okolje za izbruhe različnih nalezljivih bolezni kot je COVID-19. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako so se zavodi za prestajanje kazni zapora odzvali na epidemijo COVID-19. Metode: Izvedena je bila raziskava, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji (n = 200). Kot raziskovalni instrument smo uporabili nestandardiziran anketni vprašalnik. Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Rezultati: Raziskava je pokazala, da so anketiranci dosledno upoštevali preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. Do statistično značilnih razlik v doslednem upoštevanju preventivnih ukrepov v prvem in drugem valu epidemije COVID-19 je prišlo pri higieni kašlja, uporabi zaščitne maske ter razkuževanju rok. Prav tako so anketiranci z enim ali več kroničnimi obolenji statistično značilno bolj dosledno upoštevali navodila za higieno kašlja kot anketiranci brez kroničnih obolenj. Razprava in zaključek: Dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb je ključnega pomena za preprečevanje izbruhov bolezni v zavodih in za zaščito zdravja vseh oseb v skupnosti. Ciljani izobraževalni program in intervencije za zaposlene bi pripomogli k zmanjšanju tveganja za širjenje okužb v zavodih za prestajanje kazni zapora.
Ključne besede: zapor, preventivni ukrep, nalezljiva bolezen, izbruh
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 259; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

4.
Znanje in odnos zdravstvenih delavcev v psihiatriji do uporabe fizičnega omejevanja pri pacientih z duševnimi motnjami
Maruša Brglez, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Fizično omejevanje pacienta se uporabi zaradi omogočanja zdravljenja oz. za obvladovanje pacientovega nevarnega vedenja. Raziskave so potrdile, da se je uporaba fizičnega omejevanja pri pacientih na psihiatričnih oddelkih v zadnjem desetletju znatno povečala. Namen zaključnega dela je bil, raziskati znanje in odnos zaposlenih v psihiatriji do uporabe tega ukrepa pri pacientih z duševnimi motnjami. Metode: Izvedena je bila presečna opazovalna raziskava s kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabljen je bil validiran vprašalnik (n = 80). Analiza in prikaz rezultatov sta bila izvedena s pomočjo programske opreme IBM SPSS 28.0 ter deskriptivnih in inferenčnih statističnih metod. Rezultati: Ugotovili smo, da je v povprečju imelo 73 (90,0 %) anketirancev ustrezno znanje o fizičnem omejevanju. Prav tako je 70 (90,0 %) anketirancev imelo pozitiven odnos do fizičnega omejevanja. Razprava in sklep: Zdravstveni delavci na psihiatričnem področju pri obravnavi pacientov pogosto uporabljajo fizično omejevanje, zato je pomembno, da imajo ustrezno znanje o uporabi tega ukrepa, saj se le s strokovnim pristopom, ki temelji na znanju, razvije ugoden in pozitiven odnos do fizičnega omejevanja.
Ključne besede: Posebni varovalni ukrep, zdravstvena nega, pacienti z duševnimi motnjami, psihiatrija
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 396; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (846,64 KB)

5.
Zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje
Blaž Fuks, 2020, magistrsko delo

Opis: Zemljiškoknjižno pravo, ki je pomemben del nepremičninskega prava, je sistem norm, ki med drugim ureja tudi zemljiško knjigo. Ta je javna knjiga, v katero se vpisujejo in javno objavljajo pravna dejstva v zvezi z nepremičninami in podatki o pravicah na nepremičninah. Ločimo glavne in pomožne vpise v zemljiško knjigo. Zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje je vrsta glavnega vpisa, s katero se v zemljiško knjigo vpiše pravno dejstvo, ki je pomembno za pravni promet z nepremičnino. Do njenega vpisa pride po tem, ko pristojni gradbeni inšpektor izda odločbo, ki vsebuje tudi inšpekcijski ukrep v povezavi z nedovoljenim objektom. Torej gre za nelegalen, neskladen ali nevaren objekt. Inšpekcijski ukrep in posebne prepovedi iz 93. člena Gradbenega zakona se, kot že omenjeno, zaznamujejo na podlagi odločbe inšpekcijskega organa v javno korist. S tem pride tudi do ustanovitve pravice do prepovedi razpolaganja. Obravnavana zaznamba predstavlja oviro za tiste vpise v zemljiško knjigo, ki temeljijo na razpolagalnem pravnem poslu lastnika o ustanovitvi izvedene stvarne pravice ali o prenosu lastninske pravice, ne predstavlja pa ovire za tiste vpise, katerih temelj ne predstavlja razpolagalni pravni posel lastnika. Ob tem se postavi vprašanje učinka te zaznambe v primeru prisilne prodaje nedovoljenega objekta v stečajnem postopku. Ker pri prisilni prodaji nedovoljenega objekta v postopku stečaja lastnik takšnega objekta nima namena razpolagati z zadevno nepremičnino, posledično ne gre za pravni promet in tudi zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje ne predstavlja ovire za samo prisilno prodajo in kasneje vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist novega pridobitelja.
Ključne besede: Zemljiškoknjižno pravo, učinki zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, nedovoljen objekt, gradbeno dovoljenje, inšpekcijski ukrep v zvezi z nedovoljenim objektom, prisilna prodaja nedovoljenega objekta v stečajnem postopku
Objavljeno v DKUM: 16.09.2020; Ogledov: 2782; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
Spremljanje mladostnika med in po prestanem vzgojnem ukrepu oddaje v prevzgojni dom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Ana Štern, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava različne teorije deviantnosti (odklonskosti) in kriminalitete ter tudi nujnost in funkcionalnost deviantnosti kot družbeno dejstvo oziroma normalen družbeni pojav. Povzema pravni okvir obravnave mladostnika v času prestajanja vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom in ob njegovem odpustu ter tudi namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike. Opisuje spremljanje mladostnika po prenehanju ukrepa oddaje v prevzgojni dom. Prikazuje postopek dela z mladoletnimi prestopniki tako v teoriji kot tudi v praksi in obravnava primer mladostnice, ki se je soočila z vzgojnim ukrepom. Teoretični del povzema literaturo, ki proučuje vzroke za deviantnost in kriminaliteto ter tudi slovensko zakonodajo na temo kazenskih sankcij in vzgojnih ukrepov za mladoletnike. Poglobljeno obravnava vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom. Analitični del vsebuje intervju z vodjo oddelka za vzgojo, ki opisuje bivanje v Prevzgojnem domu Radeče, pogovor s koordinatorko mladinskih stanovanj v Mariboru ter odgovor strokovne službe Centra za socialno delo Maribor v povezavi s programom spremljanja mladostnikov po odpustu iz prevzgojnega doma. Analitični del prav tako opisuje izkušnjo mladostnice, institucionalizirane pri 17. letih zaradi nedovoljenih odsotnosti od pouka ter posesti marihuane.
Ključne besede: diplomske naloge, mladostnik, vzgojni ukrep, deviantnost, kriminaliteta
Objavljeno v DKUM: 06.07.2020; Ogledov: 886; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (617,41 KB)

7.
Varstvo okolja v vojašnici Franca Uršiča Novo mesto : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Urška Bele, 2020, diplomsko delo

Opis: Varstvo okolja in okoljevarstvena osveščenost sta v sodobnem času zelo pomembna tako za posameznika kot tudi za organizacije in podjetja. Slovenska vojska se kot odgovorna organizacija zaveda, da sta skrb za varstvo okolja in izvajanje ukrepov, skladno z zakoni, pravili in predpisi, nujna za zagotovitev visoke kakovosti življenja za sedanje in prihodnje generacije. V začetku leta 2009 je bila s tem namenom izdana Direktiva o varstvu okolja v Slovenski vojski, ki je skladna z nacionalno okoljsko zakonodajo in z njo povezanimi predpisi.
Ključne besede: diplomske naloge, varstvo okolja, Slovenska vojska, odpadek, ukrep
Objavljeno v DKUM: 21.05.2020; Ogledov: 947; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

8.
Vprašanja in dileme zakonske ureditve preprečevanja družinskega nasilja v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Barbara Košec, 2019, diplomsko delo

Opis: S problematiko nasilja se v Sloveniji ukvarjajo številne institucije, še posebej pomembno vlogo ima v tej zgodbi policija; prav tako centri za socialno delo in preiskovalni sodniki. V nalogi je predstavljena njihova vloga in vključitev v proces preprečevanja nasilja ob izreku ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi ali kraju. Podrobneje je predstavljena zakonska opredelitev ukrepa prepovedi približevanja, kot jo določajo ZKP, ZNPPol in ZPND ter tudi KZ: kdaj je možno uporabiti predpis za izrek ukrepa prepovedi približevanja, kateri zakon ga določa in kako, kdo lahko ukrep izreče in kdo opravi nadzor nad njegovim spoštovanjem ter kdo sploh presoja o ukrepu. Predstavljen je celoten potek postopka, od izreka ukrepa prepovedi približevanja, njegove presoje, podaljšanja ali razveljavitve do nadzora nad njegovim spoštovanjem in do stopnjevanja ukrepov v primerih kršitve. Zaradi medsebojne vsebinske pokrivnosti je pojasnjeno tudi pomembno razlikovanje med kaznivim dejanjem in prekrškom. Za pridobitev vpogleda v ta postopek so bili preučevani sklepi, izdani zoper povzročitelje nasilja v družini, ki jih je izdalo Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu in so bili med drugim tudi predmet proučevanja te diplomske naloge. Skozi intervju s koordinatorko CSD Koroška je predstavljena še vloga regijske službe za koordinacijo in pomoč žrtvam, ki deluje z namenom zagotavljanja pomoči žrtvam nasilja, izvajanja interventne službe ter povezovanja dejavnosti organov in organizacij, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje v družini, ukrep prepovedi približevanja, kaznivo dejanje, kazenska ovadba
Objavljeno v DKUM: 25.02.2020; Ogledov: 1037; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (896,65 KB)

9.
Institut neprištevnosti in njegova uporaba v sodni praksi : magistrsko delo
Patricija Majhen, 2019, magistrsko delo

Opis: Prištevnost je pravni izraz za psihološko stanje storilca kaznivega dejanja, ki se je v trenutku storitve tega dejanja zavedal posledic in kazenske odgovornosti za storjeno dejanje. O neprištevnosti govorimo, ko storilec v času izvršitve dejanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti ni mogel razumeti njegovega pomena oziroma svojega ravnanja ni mogel obvladovati. V tovrstnih primerih ne moremo govoriti o storitvi kaznivega dejanja, ampak zgolj o storitvi protipravnega dejanja, saj morajo biti za obstoj kaznivega dejanja kumulativno izpolnjeni vsi elementi – človekovo voljno ravnanje, bit kaznivega dejanja, protipravnost in krivda. Neprišteven storilec pa za storjeno dejanje ni kriv, zato zoper takega storilca sodišče izda oprostilno sodbo. Neprišteven storilec je lahko kriv za storjeno dejanje zgolj v primeru, ko si sam povzroči neprištevnost z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače. Za storjeno kaznivo dejanje pa je kriv le, če se ugotovi, da je bila pred tem za izvršeno dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. V tem primeru sodišče zoper storilca izda obsodilno sodbo ter mu izreče dejanju primerno kazensko sankcijo. Govorimo o institutu actio libera in causa oziroma o dejanjih, ki so svobodna v odločitvi, ne pa v izvršitvi. Med stanjem prištevnosti in stanjem neprištevnosti pa obstaja več vmesnih stanj, storilec je tako lahko tudi zmanjšano prišteven. Pravno relevantno je zgolj stanje bistveno zmanjšane prištevnosti na podlagi duševne motnje, duševne manjrazvitosti ali kakšne druge trajne in hude duševne motenosti, ki pa ne izključuje krivde storilca. Bistveno zmanjšano prišteven storilec je kriv za storjeno kaznivo dejanje, zato mu sodišče izreče obsodilno sodbo. Dejstvo, da je dejanje izvršil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ima sodišče možnost upoštevati le v višini izrečene kazni, na način, da mu le-to omili. Zakon duševnih motenj, ki lahko predstavljajo vzrok neprištevnosti ne določa taksativno, zaradi obstoja prevelikega števila duševnih motenj ter nepoznavanja psihiatrične stroke, prav tako pa sama duševna motnja še ne pomeni obstoja neprištevnosti. Če se ugotovi obstoj določene duševne motnje pri storilcu, je potrebno presoditi, kako je ta vplivala na storilčev stik z realnostjo v času izvršitve dejanja. Storilec lahko ima namreč določeno duševno motnjo, ki pa na njegovo izvršitev kaznivega dejanja ni vplivala. Neprištevnost je konkretna situacija, ki se jo ovrednoti pri vsakem posameznem dejanju. Za ugotavljanje dejstva, ali je bila storilčeva prištevnost v času izvršitve kaznivega dejanja izključena ali zmanjšana, ima sodišče možnost odrediti izvedenca psihiatrične stroke, ki na podlagi psihiatričnega pregleda obdolženca poda izvid in mnenje o njegovem duševnem stanju. V primeru, ko pa obramba pri sodišču vzbudi sum o storilčevi neprištevnosti ali bistveno zmanjšani prištevnosti v času izvršitve kaznivega dejanja, pa je odreditev izvedenca psihiatrične stroke celo obligatorna. Sodišče, ki se ukvarja zgolj s pravno znanostjo, namreč nima zadostnega znanja, da bi samo presojalo o zadevah, ki sodijo na področje psihiatrije, zato mora za tovrstno mnenje prositi stroko, ki se s tem ukvarja. Če tekom dokaznega postopka na podlagi izvida in mnenja izvedenca psihiatra sodišče ugotovi, da je bil storilec v času izvršitve kaznivega dejanja neprišteven, mu ne sme izreči kazni, saj zanj ni kriv. Zakon pa dopušča možnost, da se taki osebi izrečejo posebni prisilni ukrepi kurativne narave, katerih namen je zdravljenje duševno abnormne osebe, ki utegne biti nevarna za okolico, saj se zgolj na tak način lahko doseže prevencija storitve in ponavljanja hujših kaznivih dejanj. Govorimo o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu in varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ki se lahko izrečeta tako neprištevnemu, kot bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu.
Ključne besede: kaznivo dejanje, protipravno dejanje, kazenska odgovornost, krivda, neprištevnost, bistveno zmanjšana prištevnost, actio libera in causa, psihiatrično izvedenstvo, varnostni ukrep
Objavljeno v DKUM: 27.06.2019; Ogledov: 2595; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (879,94 KB)

10.
Začetni monitoring rastlinske sestave in izbranih skupin členonožcev na presajenih travnikih na avtocestni trasi v Gruškovju
Gregor Fištravec, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil ovrednotiti uspešnost posega presaditve travnika po metodi presaditve blokov prsti, ki so ga kot izravnalni ukrep izvedli pri gradnji avtocestne trase v Gruškovju v Sloveniji. Uspešnost smo ugotavljali s primerjavo strukture rastlinskih in živalskih združb med ohranjenim travnikom, ki je služil kot izhodiščni travnik in preseljenim travnikom. Primerjali smo vrstno pestrost, indekse diverzitete in rezultate ordinacijske analize. Ugotovili smo, da je bila presaditev uspešna. Število vrst in indeksi diverzitete se med izhodiščnim in preseljenimi travniki niso bistveno razlikovali. Večja razlika je bila le pri popisu leta 2016, ko smo na preseljenih travnikih izmerili višjo pestrost. Podobnost s preseljenim travnikom se je iz leta v leto sicer nekoliko manjšala, kar je potrdila tudi ordinacijska analiza, a so dobljeni rezultati primerljivi z rezultati uspešnih presaditev, ki jih lahko najdemo v znanstveni literaturi. Omejitev raziskave je bila v tem, da nismo merili abiotskih dejavnikov, prav tako vzorčenje členonožcev ni bilo zadostno.
Ključne besede: Presaditev travne ruše, indeksi diverzitete, rastlinske združbe, indeksi podobnosti, izravnalni ukrep.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2018; Ogledov: 1278; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici