1. Nevtralnost v mednarodnem pravu: nevtralnost v Evropi v 21. stoletju : nevtralnost v Evropi v 21. stoletjuTomaž Herzog, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga analizira koncept nevtralnosti v mednarodnem pravu, njen zgodovinski razvoj ter položaj v sodobnih evropskih okoliščinah. Raziskuje pravne definicije nevtralnosti, pravice in dolžnosti nevtralnih držav ter razlike med tradicionalno nevtralnostjo in sodobnimi oblikami nesodelovanja. V nalogi sem nevtralnost opredelil kot pravni položaj države, ki se ne udeležuje vojne in ostaja nepristranska, ter kot trajno politiko izogibanja vojaškim zavezništvom ali konfliktom. Pri tem sem ločil med aktivno nevtralnostjo, kjer država dejavno sodeluje v mednarodnih odnosih, in pasivno nevtralnostjo, ki zasleduje predvsem lastne interese.
Zgodovinski pregled zajema razvoj pravil o nevtralnosti od 17. stoletja, vključno s Haaškimi konvencijami iz leta 1907, ki urejajo pravice in dolžnosti nevtralnih držav na kopnem in morju. V nalogi sem predstavil zgodovinske primere nevtralnosti, kot sta Švedska in Švica med drugo svetovno vojno, ter sodobne konflikte, kjer se države pogosto znajdejo v sivem območju med nevtralnostjo in aktivnim sodelovanjem. V nalogi sem podrobneje analiziral razkorak med tradicionalno nevtralnostjo in sodobnimi obveznostmi kolektivne varnosti, kot jih določa Ustanovna listina Združenih narodov, ki državam nalaga sodelovanje v ukrepih proti agresorjem. Obravnavana je tudi kompleksna vloga nevtralnosti v okviru članstva v Evropski uniji, kjer so določene države, kot sta Švedska in Finska, nedavno opustile nevtralnost zaradi groženj, ki jih predstavlja ruska invazija na Ukrajino.
Naloga preučuje prednosti in slabosti nevtralnosti, ki med drugim vključujejo večjo suverenost in možnosti za mediacijo, po drugi strani pa opozarja na izoliranost in visoke stroške vzdrževanja oborožene nevtralnosti. Iz uporabe zgodovinske, dogmatične in primerjalnopravne metode raziskovanja naloga izhaja, da so pravice in dolžnosti nevtralnih držav v sodobnem mednarodnem pravu sicer jasno definirane, vendar so zaradi sprememb v načinih vojskovanja pogosto težje izvedljive v praksi. Naloga odpira vprašanja o smiselnosti nevtralnosti v sodobnem globalnem kontekstu in izpostavlja potrebo po prilagoditvi mednarodnega prava sodobnim realnostim.
Ključne besede: Nevtralnost, nevtralnostno pravo, pravo oboroženih spopadov, pravila vojskovanja, suverenost, oborožena nevtralnost, mednarodni odnosi, Evropska Unija, NATO (Severnoatlantska pogodbena organizacija), vojaška zavezništva, rusko-ukrajinska vojna
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,11 MB) |
2. Vpliv vojne v Ukrajini na svetovni trg pšenice in zemeljskega plina: izzivi in posledice : diplomsko deloRene Prosenjak, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo analizirali vpliv vojne v Ukrajini na svetovni trg pšenice in zemeljskega plina. Osredotočili smo se na posledice, ki jih je vojna povzročila na teh dveh ključnih trgih, in na možne rešitve za stabilizacijo oskrbe. Ugotovili smo, da je vojna močno vplivala na globalno oskrbo s pšenico, saj je Ukrajina ena največjih svetovnih izvoznic pšenice. Zaradi uničenja infrastrukture in blokade pristanišč se je ukrajinski izvoz pšenice drastično zmanjšal, kar je povzročilo dvig cen na svetovnem trgu. Podobno je vojna vplivala tudi na trg zemeljskega plina, saj je povzročila prekinitev dobav iz Rusije v Evropo, kar je sprožilo iskanje alternativnih virov energije. Predlagane rešitve vključujejo diverzifikacijo dobaviteljev, povečanje skladiščnih zmogljivosti in spodbujanje obnovljivih virov energije, kar bi prispevalo k večji stabilnosti na teh trgih v prihodnosti.
Ključne besede: rusko-ukrajinska vojna, pšenica, zemeljski plin, izzivi, posledice
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,03 MB) |
3. Analiza geopolitičnega tveganja v Rusiji in UkrajiniLuka Mesarič, 2024, diplomsko delo Opis: Rusko-ukrajinska vojna je prišla nepričakovano, čeprav geopolitična tveganja v svetu niso tuja. Za sabo je pustila ekonomske posledice, ki zaradi aktualnosti dogodka še niso v celoti poznane in raziskane. Gospodarska rast, inflacija, neto tuje investicije, delovanje podjetji, mednarodna trgovin ter ostali ekonomski dejavniki so bili prizadeti zaradi ravnovesja, ki ga je vojna vsaj delno porušila. Vpliv so čutile tudi druge države, ki neposredno v konfliktu niso sodelovale. Dvignilo je tudi indeks geopolitičnega tveganja, ki je relativno novo merjenje geopolitičnih tveganj po svetu.
Ključne besede: Geopolitika, geopolitično tveganje, indeks geopolitičnega tveganja, rusko-ukrajinska vojna
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,58 MB) |
4. Primerjalna analiza objav vplivnežev in tradicionalnih medijev o vojni v Ukrajini : diplomsko deloJurica Balenta, 2024, diplomsko delo Opis: Glavna tema našega dela sta analiza in primerjava profilov vplivnežev in tradicionalnih medijskih podjetij na družbenih omrežjih s poudarkom na ukrajinski vojni. Profili so analizirani in primerjani tako, da so bili zbrani in primerjani podatki o številu sledilcev, številu interakcij in količini vsebine, ki je na voljo na vsakem od profilov, medtem ko je bilo z vsakega profila vzeto tudi nekaj vsebine in je bila nekoliko podrobneje analizirana. Namen je bil odgovoriti na zastavljena vprašanja glede razlik med profili vplivnežev in tradicionalnih medijev ter vsebino, ki jo nalagajo.
Ključne besede: ukrajinska vojna, družbeni mediji, vplivneži
Objavljeno v DKUM: 01.07.2024; Ogledov: 253; Prenosov: 39
Celotno besedilo (3,34 MB) |
5. Vpliv pandemije covid-19 in rusko-ukrajinske vojne na poslovanje večjih slovenskih delniških družbVid Brkljačič, 2023, diplomsko delo Opis: Zadnja leta so bila močno zaznamovana s pandemijo covida-19, ki je spremenila vse vidike življenja ljudi in soočila podjetja z zahtevnimi okoliščinami, ki so zahtevale nenehne adaptacije za uspešno poslovanje. Pandemiji covida-19 je sledil še en globalen šok, rusko-ukrajinska vojna, ki je povzročila hitro rast cen surovin in energentov ter je še dodatno soočila podjetja z novimi težavami. V diplomskem delu sprva analiziramo različne vidike pandemije covida-19 – zdravstveni, družbenopolitični in ekonomski vidik. Nato se osredotočimo na ozadje rusko-ukrajinskega konflikta, opišemo pomembnost in velikost obeh gospodarstev za svetovni trg ter opišemo mednarodne sankcije in njihov vpliv na rusko gospodarstvo. V empiričnem delu diplomskega dela analiziramo poslovanje treh slovenskih večjih delniških družb v različnih panogah: Krka, tovarna zdravil, d. d., mednarodno generično farmacevtsko podjetje s sedežem v Novem mestu, Petrol, d. d., največja slovenska energetska družba in Impol 2000, d. d., največji predelovalec aluminija na Balkanu. Opišemo in analiziramo poslovanje omenjenih družb pred pandemijo v letih 2015–2019, prikažemo vpliv pandemije na njihovo poslovanje v letih 2020–2021 ter opišemo vpliv rusko-ukrajinske vojne na poslovanje družb v letu 2022. Prikažemo tudi pričakovanja družb za leto 2023.
Ključne besede: pandemija covida-19, rusko-ukrajinska vojna, Krka, d. d., Petrol, d. d., Impol 2000, d. d.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,25 MB) |
6. Vpliv pandemije COVID-19 in rusko-ukrajinske vojne na finančno izpostavljenost skupine Krka, d. d.Lea Kranjc, 2022, diplomsko delo Opis: Pandemija COVID-19 in rusko-ukrajinska vojna postavljata svetovno prebivalstvo in gospodarstvo pred nepredvidljive in predvsem težavne okoliščine, kar zahteva nenehna prilagajanja in prinaša mnoga tveganja. Zaradi vpliva obeh dogodkov na globalno dogajanje na eni in širokega obsega mednarodnega poslovanja skupine Krka, d. d., na drugi strani, je skupina še posebej izpostavljena aktualnim mednarodnim poslovnim tveganjem. Velikost sredstev in obveznosti skupine Krka d. d., v tujih valutah (predvsem ruskem rublju in ameriškem dolarju) močno vpliva na finančno izpostavljenost skupine, še posebej pri valutnem tveganju, kar je posledica izrazitega nihanja deviznih tečajev, in kreditnem tveganju. Izpostavljenost nihanju deviznega tečaja ruskega rublja v največji meri izhaja iz prodajnih aktivnosti skupine; Rusija namreč predstavlja največji posamični prodajni trg skupine Krka, d. d., kjer je skupina prisotna z dvema podjetjema. Razlog za izpostavljenost nihanju deviznega tečaja ameriškega dolarja je v največji meri nabava izdelkov in proizvodnega materiala na tem trgu. Skupina Krka, d. d., je upravljala izpostavljenost valutnim tveganjem z metodo naravnega ščitenja in s terminskimi pogodbami. Izpostavljenost kreditnemu tveganju je skupina upravljala z razpršitvijo terjatev med veliko število kupcev in prodajnih trgov ter z zavarovanjem terjatev pri kreditni zavarovalnici. Z metodami varovanja izpostavljenih postavk in njihovo pravočasno uveljavitvijo je skupina Krka, d. d., učinkovito obvladovala nastala mednarodna poslovna tveganja in nadzorovala finančno izpostavljenost skupine.
Ključne besede: COVID-19, rusko-ukrajinska vojna, mednarodno poslovanje, tveganja v poslovanju, finančna izpostavljenost, skupina Krka, d. d.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 924; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,50 MB) |
