| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
UGOVORI POROKA IZ KREDITNO-POROŠTVENE POGODBE - analiza praktičnega primera
Ajda Pleterski, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z vprašanjem veljavnosti kreditno-poroštvene pogodbe, sklenjene med pogodbenima strankama. Na praktičnem primeru, sklenjeni kreditno-poroštveni pogodbi med kreditodajalcem in kreditojemalcem ter hkrati med upnikom in štirimi poroki, se avtorica osredotoča predvsem na veljavnost obveznosti točno določenega poroka. Na podlagi predstavljenih okoliščin in opisanega dejanskega stanja se v prvem delu predvsem analizira sklenjeno pogodbeno razmerje oz. pogodba, značilnosti tovrstnih razmerij, kot jih narekuje zakonodajalec in praksa, ter ocenjuje primernost ravnanja pogodbenih strank. Bistveni del diplomske naloge pa predstavlja drugi del, ki se osredotoči predvsem na institut poroštva in ugovore poroka, ki so izbrani in primerni glede na dano situacijo ter ustrezno teoretsko podkrepljeni. Avtorica se za potrebe analize opisanega pogodbenega razmerja poslužuje veljavne zakonodaje na podlagi katere želi ugotoviti veljavnost porokove zaveze do upnika.
Ključne besede: Kreditno-poroštvena pogodba, poroštvo, ugovori poroka
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 2145; Prenosov: 700
.pdf Celotno besedilo (345,48 KB)

3.
ZEMLJIŠKI DOLG IN REALIZACIJA ZEMLJIŠKEGA DOLGA V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Mihael Bohinc, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava zemljiški dolg kot institut stvarnopravnega zavarovanja in njegovo realizacijo v fazi izvršilnega postopka. Podrobneje je predstavljen varovalni zemljiški dolg, ki je sicer podoben hipoteki, vendar se od nje razlikuje v neakcesornosti do zavarovane terjatve ter v ugovorih posojilojemalca iz varovalne pogodbe, ki jih uveljavlja v določenih primerih. V času ko v slovenskem prostoru za zavarovanje terjatev še vedno prevladuje hipoteka kot oblika zavarovanja obveznosti, lahko ugotovimo, da v primeru izvršbe na podlagi zemljiškega dolga ali neposredno izvršljive notarske hipoteke upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom, ki omogoča realizacijo poplačila iz nepremičnine za zavarovanje terjatve v primeru njenega neplačila ob dospelosti. Glede na razmeroma kratkotrajno zakonsko urejenost in posledično manjšo uporabnost zemljiškega dolga v Republiki Sloveniji relevantne sodne prakse s tega področja še ni, zato se bo praktična uporaba tega instituta pokazala sčasoma.
Ključne besede: zemljiški dolg, zemljiško pismo, izvršba, hipoteka, zemljiška knjiga, varovalni zemljiški dolg, ugovori v izvršbi.
Objavljeno: 13.09.2011; Ogledov: 3021; Prenosov: 506
.pdf Celotno besedilo (359,25 KB)

4.
Ugovor v izvršbi in njegov vpliv na stopnjo pravne varnosti
Damjan Orož, 2018, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova obravnavan kot fenomen pravne varnosti; institut, ki ni samo materialne, je tudi procesne narave, katerega bistvena lastnost v naši ureditvi je njegova izključnost. To je hkrati izhodišče za določitev tako teme kot tudi polja raziskovanja. Doktorska disertacija prinaša pomembne sklepe, ki jih navajam v nadaljevanju. Na ugovor zoper sklep o izvršbi je treba najprej gledati kot na pravico dolžnika do izjave v postopku (22. člen Ustave). Da je hkrati pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, je drugotnega pomena. Ker je ugovor v našem sistemu izključne narave, mora biti ugovorni postopek voden tako, da obema strankama omogoča izvajanje pravice do sodelovanja v postopku. Logična posledica izključnosti je obseg upoštevnih ugovornih razlogov. Z ugovorom je dopustno uveljavljati prav vse ugovorne razloge, zaradi katerih je izvršba nedopustna. Če sodišče ne upošteva, da je ugovor dolžnikovo edino pravno sredstvo, je dolžniku odvzeta ustavna pravica do sodelovanja v postopku, predvsem pa pravica do pravnega varstva. Drugo, od tega ločeno vprašanje je, ali je optimalno, da o prav o vseh ugovornih razlogih odloča sodišče v izvršilnem postopku oziroma kako odprto je polje uporabe načela proste presoje dokazov v izvršilnem postopku. Sistem, ki bi dolžnika omejeval z dopustnimi ugovornimi razlogi in dokaznimi sredstvi, bi bil neustaven, če ne bi hkrati dolžniku ponudil drugih možnosti, to je možnosti izven tekočega izvršilnega postopka, da doseže učinkovito zaščito svojih pravic. Dokazano je, da je naša ureditev ugovornega postopka najenostavnejša. Dolžnik vsa nasprotovanja izvršbi uveljavi z enim pravnim sredstvom in to znotraj izvršilnega postopka. Zanj je taka pot ne samo najcenejša, je tudi najučinkovitejša. S tem naša ureditev bistveno odstopa od primerljive avstrijske, pa tudi nemške ureditve, ki sta v tem pogledu zelo zahtevni in komplicirani. Hkrati odstopa tudi od hrvaške ureditve, s katero nas povezuje nekdaj skupni izvršilni zakon. V naši ureditvi je spreminjanje postopkovnih zakonov pogosto. Doktorska disertacija je pokazala, da ureditev ugovora v našem pravu ne potrebuje bistvenih sprememb. Vsekakor ne v smeri razdrobitve ugovora na več pravnih sredstev. Zakonodajalec naj ima v mislih, da vsaka korenita sprememba postopkovnega zakona zahteva korenit odziv pravne prakse in pravne teorije ter čas za dosego usklajenih stališč, kar je nujno potrebno za zagotavljanja enakega varstva pravic. Zgodovinsko gledano je sedanja ureditev ugovora posledica ugotovitve o zlorabi izvršilnih tožb in težav, ki jih je imela sodna praksa pri odločanju o ugovoru po ureditvi pred spremembno ZIZ-A. Ureditev ugovornega postopka ni optimalna. De lege ferenda bi bilo treba slediti razlogom Ustavnega sodišča in v zakonu poudariti pomen ugovora kot oblike izvajanja pravice do izjave v postopku. Pri tem bi bilo treba razmisliti, ali bi vsaj pri opozicijskih ugovornih razlogih in ugovornem razlogu neprehoda terjatve ali obveznosti omejili dopustnost dokazov le na listinske dokaze, pa še te le na tako imenovane kvalificirane listine, ob dodatnem upoštevanju zakonskih domnev, splošno znanih dejstev in splošnega pravila o nespornosti ugovarjanih dejstev. To bi bilo primerno zlasti pri izvršbi denarnih terjatev.
Ključne besede: ugovor zoper sklep o izvršbi, ugovorni razlogi, obrazložitev ugovornih razlogov, opozicijski ugovori, impugnacijski ugovori, tožba zaradi nedopustnosti izvršbe, negativna ugotovitvena tožba, insolvenčni postopek, materialno procesno vodstvo v postopku ugovora.
Objavljeno: 08.06.2018; Ogledov: 1125; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici