SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza primera uboja : diplomsko delo
Tadeja Breznik, 2010, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: krvni delikti, umori, uboji, kriminalistično preiskovanje, analiza primera, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 1056; Prenosov: 191
.pdf Polno besedilo (4,32 MB)

2.
3.
Analiza primera : predkazenski postopek v primeru hudega kaznivega dejanja
Špela Škabar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo primer družinskega umora, ki zaradi nekaterih posebnosti odstopa od klasičnih družinskih umorov. Med vsakodnevnimi zgodbami pogosto najdemo naslove o umorih v družini, kjer gre največkrat za spopad med partnerjema. Njihova ozadja se razlikujejo, vsi pa vzbujajo zgroženost in ogorčenost ljudi. Pričakovanja javnosti so v takšnih primerih velika, s tem pa se stopnjuje tudi pritisk na delo preiskovalcev. To je bilo v analiziranem primeru še toliko večje, saj sta bili žrtvi storilke njena majhna otroka, ki sta ji kot svoji mami najbolj zaupala. Prvi, ki pridejo na kraj dejanja (reševalci, očividci, policisti itd.), so najpomembnejši vir informacij za preiskovalce, saj je pogosto kraj dejanja spremenjen. Za tovrstne umore je značilno, da so nemalokrat storjeni za zaprtimi vrati, stran od oči javnosti, zato lahko ostanejo nekatere okoliščine nepojasnjene. Nepoznavanje motiva lahko predstavlja veliko oviro za preiskovalce ali celo vodi preiskavo v napačno smer. Za dokazovanje kaznivega dejanja je ključnega pomena, da preiskovalci v fazi preiskave svoje delo opravijo strokovno in natančno ter v skladu s poklicnimi načeli. Spregledane ali nepravilno zavarovane sledi ter druge procesne napake preiskovalcev v predkazenskem postopku izkoristijo zagovorniki obtožencev, ki s tem omajajo strokovnost in ugled preiskovalcev. K uspešni in relativno hitri razrešitvi primera veliko pripomore dobro sodelovanje in izmenjava informacij med kriminalisti, preiskovalnim sodnikom in državnim tožilcem. Ključno vlogo za obsodbo obtoženke so imeli osebni dokazi, ki so prevladovali nad materialnimi. Kljub temu, da storilki niso uspeli dokazati motiva in je problem predstavljal neobstoj sredstva izvršitve, so za obsodbo zadostovale osebne izpovedi zaslišanih prič, rezultati kriminalistično tehničnih preiskav ter izvedenska mnenja strokovnjakov s področja psihiatrije in klinične psihologije.
Ključne besede: kazniva dejanja, huda kazniva dejanja, uboji, preiskovanje, predkazenski postopek, kazenski postopek, primeri, analiza, diplomske naloge
Objavljeno: 22.01.2014; Ogledov: 500; Prenosov: 153
.pdf Polno besedilo (1,74 MB)

4.
Kriminalistična postmortalna diagnostika v konceptu prenove mrliškopregledne službe : doktorska disertacija
Aleksander Jevšek, 2014, doktorska disertacija

Opis: Z vprašanjem smrti in z njo povezanimi psihološkimi in sociološkimi vplivi na posameznika in na družbo se poglobljeno ukvarjajo različne znanstvene discipline. Posebno mesto zaseda proučevanje smrti in njenih posledic v medicinski, pravni in kriminalistični znanosti. Znanstveno raziskovanje smrti v medicini je osredotočeno v patologijo njenih vzrokov in v iskanje preventivnih in kurativnih ukrepov za daljšanje človeškega življenja. Poleg te, brez dvoma najpomembnejše funkcije medicinske znanosti, pa se patologija in sodna medicina, kot pomembni veji medicine, s svojimi raziskavami ukvarjata s tistimi posmrtnimi znaki, ki kažejo na to, ali je človek umrl po naravni poti ali pa je smrt posledica dejanja ali ravnanja pokojnega ali koga tretjega. Če je naloga medicine, da nesporno ugotovi smrt, čas in njen vzrok, je naloga prava, da uredi pravno varstvo in pravna razmerja do smrti, pravno opredeli smrt in uredi vse njene pravne posledice. Ker gre v primeru smrti za pomembno pravno dejstvo, ne zadostuje zgolj, da je smrt nedvomno ugotovljena, ampak je za pravo ključno, da je natančno ugotovljen točen čas in vzrok smrti. Zato so okoliščine, v katerih je smrt nastopila, v pravu še kako pomembne. Poznavanje natančnega časa in vzroka smrti ima še poseben pomen v kriminalistiki in v kazenskem pravu. Pri nasilnih smrtih, kjer gre za sum storitve kaznivega dejanja, se pogostokrat na podlagi natančno ugotovljenega časa in vzroka smrti usmerja preiskava na točno določenega osumljenca kaznivega dejanja ali pa se s pomočjo preverjanja drugih pomembnih okoliščin, v katerih je smrt nastopila, oži krog domnevnih osumljencev. Natančna posmrtna diagnoza časa in vzroka smrti zahteva multidisciplinarno sodelovanje med policijo, ki ugotavlja pomembne okoliščine smrti, in zdravnikom, ki opravlja mrliški pregled trupla. Na podlagi navedenega obravnavamo postmortalno diagnostiko kot del kriminalistične diferencialne diagnoze in kot del medicinske posmrtne diagnostike. Na strokovnost in kakovost postmortalne diagnostike v marsičem vplivajo organizacijski in kognitivni dejavniki. Neustrezna organizacija dela v policiji in v zdravstvu, 6 pomanjkanje strokovnega usposabljanja in neustrezen sistem financiranja mrliškopregledne službe so zgolj nekateri od organizacijskih dejavnikov, ki lahko pomembno vplivajo na kvaliteto dela. Pomanjkanje znanj in izkušenj, napake v percepciji, ‘miselni tunel’ in negativna predispozicija pa so nekateri od množice kognitivnih dejavnikov, ki vplivajo na policiste, kriminaliste, zdravnike splošne prakse in izvedence sodne medicine, da postavijo napačno postmortalno diagnozo. Organizacijski in kognitivni dejavniki na področju mrliškopregledne službe ter njihov vpliv na kakovost kriminalistične in medicinske postmortalne diagnostike predstavljajo jedro raziskave. Analiziramo najpogostejše napačne postmortalne diagnoze preiskovalcev in zdravnikov ter ugotavljamo njihove vzroke in posledice. Ugotavljamo razlike v kakovosti ogledov krajev najdbe trupel v Sloveniji, ko ogled opravljajo policisti s policijskih postaj in tistimi ogledi, ki jih opravijo kriminalisti iz sektorjev kriminalistične policije, pri čemer iščemo organizacijske in kognitivne razloge za razlike v kvaliteti dela. Obstaja namreč največja verjetnost, da pride do napak pri ugotavljanju vzroka smrti v primerih, ko ogled kraja najdbe trupla opravljata policist in zdravnik, oba brez specialističnih znanj in izkušenj. Takšne situacije bi lahko preprečila ustrezna organizacija obeh vpletenih služb. Do napak prihaja tudi zaradi rutinskega reševanja problemov v zvezi z najdenimi trupli, ki jih je mogoče zmanjšati z ustreznimi vsebinami usposabljanj in spremembami v organizaciji obeh služb. V drugem delu raziskave z analizo pravnih ureditev mrliškopregledne službe v Nemčiji, Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji ter strokovnimi stališči ekspertov kriminalistične in sodnomedicinske stroke primerljivih držav identificiramo dobre in slabe prakse. V tretjem delu raziskave z analizo a
Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, preiskovalne napake, smrtni primeri, samomori, umori, uboji, smrtne nesreče, ogled kraja kaznivega dejanja, mrliškopregledna služba, sodna medicina, postmortalna diagnostika, forenzična patologija, doktorske disertacije
Objavljeno: 16.05.2014; Ogledov: 1064; Prenosov: 278
.pdf Polno besedilo (1,81 MB)

5.
Povezava ogleda kraja sumljive smrti in sodne medicine : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleksander Ban, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu prikazujemo pomembnost sodelovanja vseh služb na kraju ogleda sumljive smrti. Ugotavljamo, da je treba združiti znanje in predvsem izkušnje strokovnjakov različnih področij, če na vprašanja, postavljena pri preiskavah sumljivih smrti, želimo odgovoriti strokovno. Preiskovalci morajo na kraju ogleda sumljive smrti znanje združiti z izkušnjami, saj je ogled izredno pomemben, neponovljiv in zahteven ter ima v končni fazi spoznavno in dokazno vrednost. Na kraju ogleda sumljive smrti iščemo različne sledi: sledi papilarnih linij, biološke sledi, sledi obuval ter kemijske in mehanske sledi. Zavarovanje takšnih sledi, pregled trupla, ki ga opravi mrliški preglednik, in kasneje morebitna obdukcija so najpomembnejši pri preiskovanju takšnega dejanja. Treba je poudariti, da se ob izboljšavah standardov preiskav sledi s kraja kaznivega dejanja, novih tehnologijah iskanja in zavarovanja sledi, novih tehnologijah preiskav v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju ter novostih glede taktičnosti in zakonodaje pri preiskavah kaznivih dejanj izboljšujejo tudi metode na področju sodne medicine. Zaradi tega je pri preiskavi sumljive smrti izrednega pomena obdukcija, saj se včasih šele takrat ugotovi, da gre za nasilno smrt. V tujini se vedno bolj uveljavlja digitalizacija kot pripomoček oziroma inštrument za izvedbo sodne obdukcije. Osnove sodne medicine morajo poznati tudi preiskovalci, saj lahko le tako kompetentno sodelujejo in tudi razumejo sodnomedicinske strokovnjake, ki sodelujejo pri preiskavi sumljive smrti. Praksa kaže, da se na ogledu kraja sumljive smrti pojavljajo posamezne težave, in sicer tako med policisti in kriminalisti kot tudi pri zdravnikih splošne medicine, ki pridejo opravit ogled. Zdravniki splošne medicine namreč niso dovolj usposobljeni za opravljanje mrliških pregledov. Podobna težava velja tudi za policiste, ki opravljajo oglede krajev sumljive smrti, saj imajo premalo izkušenj in znanja in se velikokrat zadovoljijo le s hitrim nenatančnim ogledom. Diplomsko delo predstavlja povezavo med ogledom kraja sumljive smrti s sodno medicino. Prikazuje dejavnost preiskovalcev na kraju najdbe trupla s sumljivimi okoliščinami ter sodelovanje z zdravniki splošne medicine v vlogi mrliških oglednikov in izvedenci sodne medicine, ki opravijo obdukcijo trupla.
Ključne besede: sumljiva smrt, samomori, umori, uboji, obdukcije, mrliški pregledi, ogled kraja dejanja, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 05.08.2014; Ogledov: 604; Prenosov: 164
.pdf Polno besedilo (533,71 KB)

6.
Umori in uboji v družini na območju PU Murska Sobota
Nuša Cipot, 2015, diplomsko delo

Opis: Nasilje v družini lahko povezujemo z družinskimi umori, ki so v zadnjem času v ospredju. Ta dva pojava gresta nekako »z roko v roki«, kar pomeni, da se večina primerov družinskega nasilja ne bi zgodila, če ne bi bilo predhodnega nasilja v družini. Ne smemo pozabiti tudi na druge vzroke oziroma dejavnike, ki vplivajo na takšno ravnanje. V ospredje postavljamo alkohol, ljubosumje in druge duševne motnje. Menimo, da na območju Pomurja izstopa prav alkohol, ki je zelo razširjen. V Pomurju glede umorov prevladujejo umori v družini. Glede zakonodaje se je situacija v Sloveniji nasploh izboljšala, kar zajema tudi Pomurje. Kot pravi regijska koordinatorica za obravnavo nasilja v družini, se je zaradi nove zakonodaje število obravnav povečalo, vendar ob tem ne moramo trditi, da pojav nasilja v družini raste. Drugače je z družinskimi umori. Do sedaj so vsi preiskani, prav tako pa so znani storilci. Te dinamike, da bi se umori z leta v leto večali, ni, ampak se število takšnih kaznivih dejanj pravzaprav manjša, morebitni razlog za to pa je že prej odkrito nasilja v družini oziroma, če se navežemo na tri obravnavane vzroke, mogoče prej odkrijejo kakšno bolezensko stanje ali že prej zdravijo odvisnost od alkohola. Tudi ukrep prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju vpliva na zmanjšanje takšnih kaznivih dejanj in vsaj za nekaj časa storilcu prepreči stik z žrtvijo. Na nekatere ukrep vpliva pozitivno in po izteku ukrepa niso več nasilni, kljub temu pa se je na tem območju zgodil tudi poskus uboja, pri čemer je storilec kršil ukrep prepovedi približevanja.
Ključne besede: kazniva dejanja, nasilje, uboji, umori, družine, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 635; Prenosov: 97
.pdf Polno besedilo (661,68 KB)

7.
Forenzična in kriminalistična dejavnost z analizo umorov, ubojev in samomorov s pomočjo statističnih kazalcev
Nina Novak, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu prikazujemo povezovanje in možnosti razlag forenzično-kriminalistične dejavnosti s statističnimi kazalci. Ti dve vsebini omogočata natančno preučevanje pojavov s področja kaznivih dejanj. Kot je prikazano v nadaljevanju diplomske naloge, imamo s pomočjo statističnih kazalcev boljši vpogled v dogajanje na področju kaznivih dejanj, v našem primeru so to umori, uboji in samomori v Sloveniji v obdobju od leta 2005 do leta 2013. Z njihovo pomočjo ugotavljamo, kako se število kaznivih dejanj skozi različna obdobja spreminja, izdelamo lahko napoved gibanja obsega pojava v prihodnjih letih, ali pa pregled gibanja obsega pojava za pretekla obdobja. V prvem delu naloge so predstavljene teoretične osnove. Najprej je podana definicija pojma umora, uboja ter samomora, prav tako pojma kriminalistike in njenih načel ter opredelitev forenzične dejavnosti. V nadaljevanju je organizacijsko v okvir Policije predstavljena umeščenost služb, ki se ukvarjajo s področjem preiskovanja in kriminalistike, kot je Oddelek za krvne in seksualne delikte ter Nacionalni forenzični laboratorij. V drugem delu naloge je predstavljena analiza dokončanih umorov, ubojev in samomorov v Sloveniji v obdobju od leta 2005 do leta 2013, s pomočjo treh statističnih kazalcev, in sicer časovnega indeksa s stalno osnovo in v povezavi z njim stopnja rasti ter izračun linearnega trenda in napoved gibanja obsega pojava za leti 2014 in 2015.
Ključne besede: umori, uboji, samomori, preiskovanje, kriminalistika, forenzika, statistični pregledi, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 663; Prenosov: 85
.pdf Polno besedilo (984,84 KB)

8.
Umori v družini na Hrvaškem
Mia Slapšak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno eno izmed najhujših kaznivih dejanj, in sicer umori v družini na Hrvaškem. Umor je tako po slovenski kot hrvaški zakonodaji kategoriziran med najhujša kazniva dejanja. Ko do tovrstnega dejanja pride v družini, v kateri bi morala veljati brezpogojna ljubezen, zaupanje in občutek varnosti, dejanje postane še okrutnejše. Glede na posamezne faktorje obstaja več vrst umorov. Same umore v družini bi lahko razvrstili glede na spol in starost storilca ter odnos med žrtvijo in storilcem. Najpogosteje pride do umora med partnerjema v partnerski zvezi, na drugem mestu pa so umori med krvnimi sorodniki. V takšnih odnosih so žrtve po navadi ženske, storilci pa moški srednjih let, ki z različnimi oblikami nasilja skušajo vzpostaviti nadzor nad žrtvijo. Za ženske storilke umorov večinoma umor predstavlja enega izmed varnih izhodov iz nasilnega razmerja ali primer samoobrambe. Umor je dejanje, ki je lahko spodbujeno z določenimi motivi ali le kot dejanje v korelaciji z nasiljem. Vsekakor pa obstajajo določeni kazalniki, ki kažejo določeno stopnjo tveganja, da lahko do umora pride. Na prvem mestu je to nasilje, ki je v večini primerov psihično, sledi fizično, ekonomsko ter spolno nasilje. V družinskih odnosih večkrat pride do kombinacij med različnimi vrstami nasilja. Faktorji tveganja pa so lahko tudi same grožnje s smrtjo, prisotnost orožja in duševne bolezni. Čeprav so ta kazniva dejanja redkejša v primerjavi z drugimi vrstami kaznivih dejanj, se jim posveča veliko pozornosti pri iskanju vzrokov, ukrepanju v primeru nasilja in preiskovanju kaznivega dejanja.
Ključne besede: uboji, umori, družine, žrtve, storilci, nasilje v družini, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 247; Prenosov: 35
.pdf Polno besedilo (830,22 KB)

9.
(Psihološka) analiza umorov in ubojev v letu 2015 s poudarkom na družinskem umoru
Ana Ipavec, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema (psihološko) analizo umorov v letu 2015. Tipologija umorov je različna. Poudarek dajemo umoru, ki se je zgodil v družinskem krogu. V sklopu tega omenjamo intimnopartnerski umor. Na omenjeni tip umora smo se osredotočili predvsem zaradi opažanja, da se v Sloveniji pojavlja največ oblik takega umora. V teoretičnem delu smo opredelili krvne delikte, nasilno kaznivo dejanje, nasilje v družini. Nadalje smo definirali umor in uboj ter naklep kot razliko med umorom in ubojem. Razpravljali smo tudi o negativnih čustvih in duševnem stanju posameznika, ki je storil kaznivo dejanje umora ali uboja. Opredelili smo motive in vzroke omenjenih kaznivih dejanj. Pri vzrokih smo se osredotočili predvsem na socialno–ekonomsko krizo, ki bi lahko vplivala na večjo storilnost umorov in ubojev. Izpostavili smo psihološko moč medijev pri poročanju o tovrstnih kaznivih dejanjih. V analizi smo podali nekaj primerov umora oz. uboja, ki so se zgodili v letu 2015. Analizirali smo čas, kraj, žrtev, storilca, vzroke, motive ter sprožilni dogodek posameznega kaznivega dejanja.
Ključne besede: kazniva dejanja, nasilje, umori, uboji, družinski umori, psihološka analiza, diplomske naloge
Objavljeno: 13.06.2017; Ogledov: 83; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (495,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici