| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Aspergerjev sindrom razvoj protokola za vedenjske modifikacije
Anja Špur, 2022, magistrsko delo

Opis: Aspergerjev sindrom, razvojna motnja z nevrološko podlago, ki vsakega posameznika opremi z unikatnostjo in neponovljivostjo. Pa vendar pripadajo. Pripadajo peščici lastnosti, ki jih povezuje in so tako del nečesa. Ker zanesljivih vzrokov za ta sindrom še ne poznamo in ker je teh posebnih posameznikov zmeraj več, ali pa so bolje prepoznani, je pomembno, da jim namenimo posebno pozornost. Da smo, kot pedagogi, pripravljeni na izzive in s ponosom spremljamo njihove dosežke. Namen magistrske naloge je predstaviti teoretična izhodišča za delo z mladostniki z Aspregerjevim sindromom, analizirati primere praks dela, po njih sklepati o smernicah za individualne prilagoditve in vedenjske modifikacije, ki omogočajo boljše vključevanje tako v socialno kot v učno okolje. Magistrska naloga naj bi bila opora učiteljem, ki so velikokrat v teh zahtevnih okoliščinah osamljeni in neopolnomočeni, smernice, programi ter protokoli bi bili za njih, v primeru vključitve mladostnika z AS, več kot dobrodošli, morda celo nujni. V uvodu sem se lotila teoretične razlage, tako motnje avtističnega spektra, kot Aspergerjevega sindroma. Slednjega podrobneje. Povzela sem njihove tipične značilnosti, pridružene motnje, diagnosticiranje in pomembnost zgodnje obravnave. Vse te postavke so pomembne za razumevanje njihovega delovanja, ki pa pri vsakem posamezniku zahtevajo splošne in specifične prilagoditve v učnem okolju. Te predstavljajo preventivne strategije za lažje vključevanje in preprečevanje pogostosti odklonilnih vedenj. Nadalje analiziram primere praks dela z mladostniki z Aspergerjevim sindromom ter ugotavljam smernice in priporočila za učitelje, ki vključujejo tako sistematične korake v okviru vzgojno – izobraževalnega sistema, kot program pomoči staršem, ki jih je v procesu optimalnega razvoja potencialov otroka z AS nujno opolnomočiti.
Ključne besede: Aspergerjev sindrom, pomoč učiteljem, vključevanje v socialno in učno okolje, prilagoditve, program
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 624; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (986,96 KB)

2.
Primerjava gozda in vrtčevskega igrišča kot strukturiranega okolja spoznavanja narave : diplomsko delo
Katja Kolman, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti bistvene razlike pri določenih vedenjih otrok v strukturirano urejenem prostoru v zaprtem vrtčevskem igrišču in v gozdu, kjer je material prosto dostopen. Najprej smo v teoretičnem delu predstavili igro predšolskega otroka ter področje narave v Kurikulumu za vrtce. Podrobneje smo predstavili doživljajsko ter gozdno pedagogiko, njuno bistvo ter cilje. Natančno smo predstavili tudi odprto učno okolje in njegove vplive. V nadaljevanju smo s teoretičnega vidika prikazali gozd, drevesa ter gozdne živali. V zaključku teoretičnega dela smo raziskali področje izkustvenega učenja ter podali rezultate novejših raziskav uporabe gozda kot odprtega učnega okolja. V empiričnem delu smo predstavili način pridobivanja rezultatov ter rezultate raziskave. Pri raziskavi smo uporabili neslučajnostni raziskovalni vzorec iz konkretne populacije, in sicer 20 otrok, starih od štiri do šest let. Raziskavo smo izvedli na podlagi načrtovanih dejavnosti, ki smo jih izvajali z dvema skupinama otrok, v dveh različnih učnih okoljih. Naša opažanja, vezana na sodelovanje, vedenje ter razmišljanje otrok, smo zapisali z ocenjevalnimi listi. S pridobljenimi rezultati smo ugotovili, da izvajanje dejavnosti v gozdu s prosto dostopnim materialom pozitivno vpliva na otroke. Otroci so pri dejavnostih, izvedenih v gozdu, bolj sodelovalni, komunikativni, ustvarjalni in kažejo več veselja, motivacije ter navdušenja za aktivnosti. Ugotovili smo, da dejavnosti v gozdu vplivajo tudi na razvoj otroške domišljije.
Ključne besede: predšolski otrok, gozdna pedagogika, odprto učno okolje, gozd, vpliv.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 757; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

3.
Vpliv spodbudnega učnega okolja na moralni razvoj predšolskih otrok
Kaja Dobovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv spodbudnega učnega okolja na moralni razvoj predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pomen kakovostne izobrazbe, ki je temelj vzgoje v sodobni družbi, opredelili smo značilnosti učnega okolja ter dali večji poudarek spodbudnemu učnemu okolju. Nekaj besed smo nato namenili tudi moralnemu razvoju predšolskih otrok, kjer smo opredelili teorije moralnega razvoja, vpliv negativnih in pozitivnih odzivov odraslih oseb na moralni razvoj, opredelili smo tudi vpliv vzgoje in vrstnikov na ponotranjanje pravil ter njihov splošen vpliv na moralni razvoj. V empiričnem delu smo raziskali mnenje strokovnih delavcev o vplivu spodbudnega učnega okolja na kriterije kakovosti in otrokov celostni razvoj, razvitost komponent moralnega razvoja v predšolskem obdobju, pogostost vključevanja dejavnosti s področja moralnega razvoja tako v načrtovane dejavnosti kot tudi v dnevno rutino. Zanimalo nas je še mnenje strokovnih delavcev o razvitosti prosocialnega vedenja v predšolskem obdobju ter kako anketirani reagirajo ob moralno nezaželenem obnašanju otroka. Na koncu nas je zanimalo mnenje o vplivu nekaterih dejavnikov na oblikovanje otrokovega moralnega vrednotenja in presojanja.
Ključne besede: kakovostna izobrazba, moralni razvoj, predšolski otrok, spodbudno učno okolje
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 970; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Slovenščina na dlani 4
Natalija Ulčnik, 2021

Opis: Monografija v prvem delu prinaša znanstvene, v drugem delu pa strokovne prispevke o razvoju in rabi jezikovnih virov in učnih e-okolij za jezikovni pouk slovenščine. V izhodišče postavlja digitalizacijo v jezikoslovju in nove možnosti poučevanja slovenščine ter nakazuje smernice razvoja učnih gradiv. Izpostavljeni so najnovejši jezikovni viri, ki lajšajo učenje ter poučevanje slovenščine, npr. Vejice 1.0, Jezikovni sledilnik 1.0, Sloleks 2.0, SPiPP, nekateri med njimi pa učinkovito izkoriščajo tudi igrifikacijske elemente, npr. Igra besed. V središču zanimanja je inovativno učno e-okolje Slovenščina na dlani, njegova priprava in specifike vsebinskih sklopov. Analiziran je tudi vpliv informativne literature v učnih e-virih na razvoj bralne pismenosti. Monografija se zaokrožuje z razmislekom o pomenu večjezičnosti in osebne raznojezičnosti v digitalni dobi ter s prikazom inovativnih didaktičnih pristopov, ki jih je v epidemioloških razmerah spodbudila povečana raba sodobnih tehnologij.
Ključne besede: jezik, jezikovni viri, učno e-okolje, e-orodje, slovenščina, učenje, poučevanje, pravopis, slovnica, frazeologija besedilo
Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 1025; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (8,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Pogled izvajalcev dodatne strokovne pomoči na izvajanje prilagoditev pri pouku
Manuela Copot Oblak, 2020, magistrsko delo

Opis: Šola kot prostor, ki poleg družine igra zelo pomembno vlogo v razvoju otroka, lahko deluje kot korektiv ali varovalno okolje, ki otroku omogoča, da razvije potrebno odpornost. Osrednji fokus magistrske naloge so prilagoditve, ki jih izvajajo učitelji pri pouku. Zanimalo nas je, kako izvajanje prilagoditev pri pouku vidijo izvajalci dodatne strokovne pomoči, saj so izvajalci tisti, ki so najbolj pogosto vpeti v načrtovanje prilagoditev in individualiziranih načrtov ter so strokovno podkovani za delo z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: dodatna strokovna pomoč, inkluzija, spodbudno učno okolje, prilagoditve pri pouku
Objavljeno v DKUM: 17.09.2020; Ogledov: 1457; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

6.
Odnos predšolskega otroka do umetniških del v obdobju impresionizma in kubizma
Metka Šmajdek, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo otrokom, starim pet in šest let, predstaviti umetniške reprodukcije, in sicer pet umetniških reprodukcij iz obdobja impresionizma in pet umetniških reprodukcij iz obdobja kubizma. Na podlagi sestavljenega anketnega vprašalnika smo pridobili informacije za raziskavo. Zanimal nas je odnos predšolskega otroka do umetniških del, kateremu obdobju dajejo otroci prednost in ali obstajajo razlike glede na spol otroka. Raziskovalna vprašanja so temeljila na raziskovalnih vprašanjih, zastavljenih v diplomski nalogi diplomantke Tine Halužan Preference predšolskih otrok v obdobju impresionizma in kubizma, saj je bil naš namen ugotoviti podobnosti in razlike isto starih otrok. V teoretičnem delu smo govorili o otrokovem likovnem izražanju in likovnem razvoju ter stopnji likovnega izražanja otrok, starih od pet do šest let. Razjasnili smo motiv in njegovo vlogo pri likovnem izražanju predšolskega otroka. Govorili smo o učnem okolju in njegovem pomenu v predšolskem obdobju, opisali igralnico ter igralne kotičke in opisali likovni kotiček. Zanimalo nas je tudi, kakšno mora biti urejeno likovno okolje. Predstavili smo značilnosti obdobja impresionizma in kubizma ter umetniška dela, ki smo jih uporabili pri izvedbi empiričnega dela. V praktičnem delu smo rezultate, pridobljene s pomočjo ankete, prikazali v tabelarični in grafični obliki ter jih interpretirali. Ugotovitve smo predstavili v sklepu.
Ključne besede: predšolski otroci, likovno izražanje, učno okolje, impresionizem, kubizem.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1276; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

7.
Učno okolje, ki omogoča kakovostno samostojno učenje
Milena Kerndl, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V ospredju poučevanja v sodobni šoli ni več oddelek učencev, temveč učeča se skupnost. Učitelj ustvarja učne situacije, v katerih dodeli učencem avtentične naloge, ki jim pomenijo učni izziv, obenem pa spodbujajo notranjo motivacijo. Učiteljeva vloga se je iz edinega vira informacij spremenila v usmerjevalca, svetovalca, spodbujevalca, vodnika, inštruktorja, poslušalca, moderatorja, organizatorja ... Učitelj ni le strokovnjak na vsebinskem področju, temveč tudi opazovalec, ki ima veliko znanja o medsebojnih odnosih, da lahko učni proces fleksibilno prilagaja zmožnostim, potrebam in interesom učencev. Ob uporabi aktivnih metod naj bo učitelj pozoren na to, da le-te ne postanejo same sebi namen. Premišljeno naj izbira in povezuje metode/strategije (in ustvarja tako učno okolje), ki bodo optimalno pripeljale do zastavljenih ciljev (izobraževalnih, funkcionalnih in vzgojnih). V prispevku je v prvem delu najprej zapisanih nekaj teoretičnih izhodišč o sodobnem pouku, ki jim sledi uporaba pri pouku slovenščine na primeru obravnave humoreske.
Ključne besede: spodbudno učno okolje, tradicionalni pouk, konstruktivizem, aktivne metode in oblike dela, strategija VŽN, sodelovalno učenje, igra vlog, metoda šestih klobukov, problemski pouk, diferenciacija, individualizacija, humoreska
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 2587; Prenosov: 596
.pdf Celotno besedilo (100,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju
Vanja Riccarda Kiswarday, izvirni znanstveni članek

Opis: Teorija rezilientnosti preučuje dejavnike, ki večajo učinkovitost posameznika pri preseganju ovir, ki se v obdobju odraščanja povezujejo s šolanjem. Spodbujanje razvoja rezilientnosti je najučinkovitejše, ko poteka neposredno prek izkustvenega učenja. Literatura kot ključne dejavnike izpostavlja: vključujoče, varno in skrbno učno okolje, ki postavlja realno visoka pričakovanja, zagotavlja ustrezno pomoč in podporo, razvija vseživljenjske kompetence ter omogoča samostojno in aktivno participacijo. Te dejavnike poudarjajo tudi sodobna didaktično-metodična načela, zato nas je zanimalo, v kolikšni meri rezilientnost v šoli spodbujajo slovenski učitelji, čeprav s teorijo rezilientnosti niso seznanjeni. Oblikovali smo Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju in ga evalvirali na vzorcu 429 učiteljev različnih strokovnih profilov.
Ključne besede: učna uspešnost, učno okolje, rezilientnost, napredovanje, učenci, učna pomoč, učitelji, strokovna usposobljenost
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1161; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (137,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Analiza dejavnikov učnega okolja na osnovi modela hierarhije potreb Abrahama Maslowa
Katja Košir, Katarina Habe, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku analiziramo nekatere dejavnike učnega okolja z vidika enega izmed najbolj uveljavljenih modelov motivacije hierarhije potreb Abrahama Maslowa. Ta model lahko učitelju predstavlja smiselno orodje za analizo možnih dejavnikov manj ustrezne učenčeve učne prilagojenosti. Na posameznih ravneh potreb predstavljamo nekatere koncepte, ki predstavljajo dejavnike učnega okolja. Na ravni fizioloških potreb navajamo pregled raziskav, ki so preučevale ergonomske dejavnike učnega okolja. Na ravni potreb po varnosti opisujemo koncepta vodenja razreda in medvrstniškega nasilja ter predstavljamo nekatere ključne raziskovalne ugotovitve na obeh področjih. Na ravni potreb po sprejetosti in ljubezni analiziramo vidike pozitivne razredne klime ter opisujemo koncept socialne sprejetosti učencev. Znotraj potrebe po samospoštovanju in dosežkih umestimo sodobna spoznanja o oblikovanju učne samopodobe učencev. Koncept zanosa pa predstavljamo kot enega izmed ključnih dejavnikov, ki učitelju omogočajo uresničevanje potrebe po samouresničevanju ter spodbujanje osebnostnega razvoja učencev. Na osnovi pregleda raziskav na navedenih področjih izpeljemo nekaj priporočil, ki učitelju omogočajo učinkovito spodbujanje celostnega razvoja učencev.
Ključne besede: učno okolje, razredna klima, socialna sprejetost, učna samopodoba, dejavniki učnega okolja, hierarhija potreb Abrahama Maslowa, vodenje razreda, zanos
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2659; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (698,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
RAZVOJ IN UPORABA MODELA E-IZOBRAŽEVANJA ANGLEŠKEGA POSLOVNEGA JEZIKA
Alenka Tratnik, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: V doktorski disertaciji so uvodoma predstavljeni teoretični vidiki e-izobraževanja, opredeljena različna pojmovanja e-izobraževanja, od splošnih do bolj specifičnih, opisujemo pa tudi poglavitne značilnosti in različne oblike e-izobraževanja. Nadalje predstavljamo začetke in razvoj e-izobraževanja od študija na daljavo do sodobnih oblik mobilnega izobraževanja ter ključne razlike med klasičnim načinom izobraževanja v učilnici in e-izobraževanjem. E-izobraževanje se pojavlja v različnih izvedbenih modelih, ki jih po posameznih fazah razvoja predstavljamo v poglavju o modelih izobraževanja, prikazujemo pa tudi prednosti in pomanjkljivosti e-izobraževanja ter vlogo in kompetence različnih udeležencev e-izobraževanja. Specifičnost tujejezikovnega poučevanja zahteva uporabo drugačne metodike. Razvoj različnih metod za učenje in poučevanje angleščine ter razlogi za prelom od klasičnega načina izobraževanja so pojasnjeni iz različnih zornih kotov, teoretičnega, praktičnega kakor tudi z vidika uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Eno od osrednjih poglavij naloge predstavlja razvoj modela e-izobraževanja angleškega poslovnega jezika, kjer se osredotočamo na opredelitev ciljev, pogojev in izhodišč za eksperimentalno uvedbo modela v pedagoški proces na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za organizacijske vede ter razčlenjujemo posamezne faze razvoja modela. Poglobljeno se lotevamo tudi predstavitve zgradbe modela z opisom vsebine, študijskih gradiv in posameznih učnih aktivnosti. V empiričnem delu naloge analiziramo rezultate raziskave o testiranju modela, kjer smo ovrgli dve od treh zastavljenih hipotez, saj smo ugotovili statistično pomembne razlike med skupino, ki se je izobraževala prek modela e-izobraževanja, in skupino, ki je imela le klasično izobraževanje. Podatke za raziskavo smo pridobili z anketo o zadovoljstvu, kakovosti in uporabnosti modela e-izobraževanja, o vplivih na učni dosežek, o motivacijskih dejavnikih za učenje in o odnosu do predmeta oz. učenja poslovne angleščine. Posebna pozornost je bila pri testiranju modela usmerjena na stopnjo zadovoljstva udeležencev z izvedbo izobraževanja, oceno udeležencev glede strukture modela, zanimivosti in privlačnosti učnih vsebin ter aktivnosti, odgovorili pa smo na tudi vprašanje, kako model izpolnjuje svojo funkcijo in kakšen je njegov vpliv na učinkovitost e-izobraževanja.
Ključne besede: e-izobraževanje, model e-izobraževanja, klasično izobraževanje, poslovni angleški jezik, učno okolje Moodle
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 3184; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

Iskanje izvedeno v 1.4 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici