Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Učno samooviranje je proaktivna samoregulacijska strategija, pri kateri si učenec postavlja ovire na poti do uspeha v učnih storilnostnih situacijah. Učno samooviranje prinaša negativne posledice za učne izide, obenem pa je za učence, ki se samoovirajo, že učni proces, neprijetna izkušnja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo motivacijskih in čustvenih dejavnikov, vezanih na učne storilnostne situacije, pri uporabi strategij učnega samooviranja pri srednješolcih. Preverili smo, kako se uporaba učnih samooviralnih strategij povezuje z učnim uspehom ter mediatorsko vlogo ciljnih usmerjenosti pri odnosu med strahom pred neuspehom in učnim samooviranjem. V raziskavi je sodelovalo 376 srednješolcev, od tega 223 deklet (59,5 %). Sodelovanje je zajemalo izpolnjevanje demografskih vprašanj, vprašanja, vezana na učni uspeh, Vprašalnik učnega samooviranja (ASHS), Revidiran vprašalnik ciljnih usmerjenosti (AGQ-R), Revidirano mero miselne naravnanosti (ITIS-R), Vprašalnik opisovanja samega sebe (SDQ-2) ter Vprašalnik o doživljanju neuspeha (PFAI). Izvedli smo korelacijsko analizo, hierarhično multiplo regresijo in mediacijo. Rezultati so pokazali statistično pomembno negativno korelacijo med uporabo strategij učnega samooviranja in učnim uspehom. Kot statistično pomembni napovedniki učnega samooviranja so se pokazali učna samopodoba, strah pred neuspehom in ciljni usmerjenosti v obvladovanje znanja in izkazovanje znanja. Ugotovili smo, da ciljni usmerjenosti, ki temeljita na motivu izogibanja neuspehu, delno mediirata odnos med strahom pred neuspehom in učnim samooviranjem. Ugotovitve smo ovrednotili, opozorili na pomanjkljivosti raziskave in podali predloge za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: učno samooviranje, ciljna usmerjenost, miselna naravnanost, učna samopodoba, strah pred neuspehom
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (833,98 KB)

Opis: Znanstvena monografija Sodobni didaktični diskurzi v kontekstu pedagoške tradicije celovito obravnava sodobna vprašanja didaktične teorije in prakse v luči pedagoške dediščine prof. dr. Martina Kramarja. V štirih tematskih sklopih poglavja obravnavajo ključne vidike učiteljevega profesionalnega razvoja, didaktičnega načrtovanja, oblikovanja učnega prostora ter teoretskih in zgodovinskih okvirov poučevanja. Poudarek je na refleksiji, avtonomiji učitelja, aktivni vlogi učenca ter pomenu premišljenega in raziskovalno podprtega pedagoškega delovanja. Monografija s svojo vsebinsko raznolikostjo ter konceptualno globino ne le ohranja, temveč tudi razvija temeljne ideje Kramarjevega znanstvenega opusa ter pomembno prispeva k razumevanju izzivov in možnosti sodobne pedagoške prakse.
Ključne besede: refleksija, didaktika, učni cilji, učne oblike, učitelj, učenec, oddelčna skupnost, visokošolsko izobraževanje, projektno učno delo, učni prostor, profesionalni razvoj, pedagoške paradigme, inovacije v poučevanju, raziskovanje učiteljeve prakse
Objavljeno v DKUM: 21.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (4,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V podaljšanem bivanju, kjer je poudarek na ustvarjalnem preživljanju prostega časa, smo se odločili za izdelavo STEM kotička kot del projektno učnega dela. Glavni namen naloge je bil oblikovati in implementirati STEM kotiček, kjer bi mlajši učenci skozi praktične aktivnosti razvijali ključne kompetence na področju znanosti, tehnologije in inženirstva. Projektno učno delo je bilo izvedeno v četrtem razredu Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur, v katerem je sodelovalo 16 učencev in je potekalo skozi deset srečanj. Učenci so aktivno sodelovali v vseh fazah projekta, od začetnega oblikovanja ideje do končne evalvacije. Evalvacija, ki je vključevala mnenja učencev in mnenje učiteljice ter lastna opažanja, je pokazala, da je izdelava STEM kotička pozitivno vplivala na motivacijo učencev, sodelovanje med učenci, večjo zavzetost ter izboljšano razumevanje in uporabo pridobljenega znanja. Učenci so prav tako razvijali kritično mišljenje, reševali probleme in spodbujali ustvarjalnost. STEM kotiček se je izkazal kot učinkovito učno orodje, ki spodbuja praktično uporabo znanja, inovativnost in sodelovanje med učenci, ter prispeva k bolj dinamičnem in vključujočem se učnem okolju.
Ključne besede: projektno učno delo, podaljšano bivanje, STEM kotiček, STEM izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 202
Celotno besedilo (4,64 MB)

Opis: V današnjem času je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v izobraževalnem procesu neizogibna. Poleg tradicionalnega načina poučevanja in učenja poznamo še razne sodobne pristope, ki aktivnost učnega procesa prenesejo na učenca. Pri teh pristopih je IKT aktivno vključen v učni proces in pripravo e-učnih gradiv. V delu smo želeli razviti enostavni model izdelovanja e-učnih gradiv, ki bi ga lahko uporabljal vsak učitelj za svoje specifične vsebine, in preveriti, ali je možno izdelati spletno aplikacijo v obliki e-učnega gradiva brez poznavanja programskih jezikov, sistemov za upravljanje vsebin, grafičnih orodij ter poznavanj spletnih strežnikov. V delu smo najprej preučili teoretična izhodišča glede učenja, uporabe e-gradiv, učnih pristopov in uporabnosti programskih orodij. Nato smo e-učno gradivo tudi izdelali. V našem primeru je to e-učno gradivo v obliki spletne aplikacije, ki smo jo oblikovali z uporabo le dveh za uporabnika prijaznih orodij; to sta Adobe Animate in Hot Potatoes. V delu smo potrdili in dokazali, da je izdelava spletne aplikacije možna. Za narejeno spletno aplikacijo smo nato razvili didaktične modele, da bi se lahko uporabljali v sodobnejših učnih pristopih. Prikazan je predlog uporabe pri obrnjenem učenju, mikroučenju in problemskem pouku.
Ključne besede: e-učno gradivo, spletna aplikacija, animacija, elektrotehnika, didaktika tehnike
Objavljeno v DKUM: 26.02.2024; Ogledov: 387; Prenosov: 63
Celotno besedilo (7,42 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti bistvene razlike pri določenih vedenjih otrok v strukturirano urejenem prostoru v zaprtem vrtčevskem igrišču in v gozdu, kjer je material prosto dostopen. Najprej smo v teoretičnem delu predstavili igro predšolskega otroka ter področje narave v Kurikulumu za vrtce. Podrobneje smo predstavili doživljajsko ter gozdno pedagogiko, njuno bistvo ter cilje. Natančno smo predstavili tudi odprto učno okolje in njegove vplive. V nadaljevanju smo s teoretičnega vidika prikazali gozd, drevesa ter gozdne živali. V zaključku teoretičnega dela smo raziskali področje izkustvenega učenja ter podali rezultate novejših raziskav uporabe gozda kot odprtega učnega okolja. V empiričnem delu smo predstavili način pridobivanja rezultatov ter rezultate raziskave. Pri raziskavi smo uporabili neslučajnostni raziskovalni vzorec iz konkretne populacije, in sicer 20 otrok, starih od štiri do šest let. Raziskavo smo izvedli na podlagi načrtovanih dejavnosti, ki smo jih izvajali z dvema skupinama otrok, v dveh različnih učnih okoljih. Naša opažanja, vezana na sodelovanje, vedenje ter razmišljanje otrok, smo zapisali z ocenjevalnimi listi. S pridobljenimi rezultati smo ugotovili, da izvajanje dejavnosti v gozdu s prosto dostopnim materialom pozitivno vpliva na otroke. Otroci so pri dejavnostih, izvedenih v gozdu, bolj sodelovalni, komunikativni, ustvarjalni in kažejo več veselja, motivacije ter navdušenja za aktivnosti. Ugotovili smo, da dejavnosti v gozdu vplivajo tudi na razvoj otroške domišljije.
Ključne besede: predšolski otrok, gozdna pedagogika, odprto učno okolje, gozd, vpliv.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 871; Prenosov: 120
Celotno besedilo (2,61 MB)