1. Projektno učno delo v podaljšanem bivanju na primeru izdelave STEM kotička : magistrsko deloZala Hrastnik, 2024, magistrsko delo Opis: V podaljšanem bivanju, kjer je poudarek na ustvarjalnem preživljanju prostega časa, smo se odločili za izdelavo STEM kotička kot del projektno učnega dela. Glavni namen naloge je bil oblikovati in implementirati STEM kotiček, kjer bi mlajši učenci skozi praktične aktivnosti razvijali ključne kompetence na področju znanosti, tehnologije in inženirstva. Projektno učno delo je bilo izvedeno v četrtem razredu Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur, v katerem je sodelovalo 16 učencev in je potekalo skozi deset srečanj. Učenci so aktivno sodelovali v vseh fazah projekta, od začetnega oblikovanja ideje do končne evalvacije.
Evalvacija, ki je vključevala mnenja učencev in mnenje učiteljice ter lastna opažanja, je pokazala, da je izdelava STEM kotička pozitivno vplivala na motivacijo učencev, sodelovanje med učenci, večjo zavzetost ter izboljšano razumevanje in uporabo pridobljenega znanja. Učenci so prav tako razvijali kritično mišljenje, reševali probleme in spodbujali ustvarjalnost. STEM kotiček se je izkazal kot učinkovito učno orodje, ki spodbuja praktično uporabo znanja, inovativnost in sodelovanje med učenci, ter prispeva k bolj dinamičnem in vključujočem se učnem okolju.
Ključne besede: projektno učno delo, podaljšano bivanje, STEM kotiček, STEM izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 105
 Celotno besedilo (4,64 MB) |
2. Projektno učno delo v podaljšanem bivanju na primeru natečaja Čudoviti svet vode : magistrsko deloŠpela Cehner, 2024, magistrsko delo Opis: Zaključno delo druge bolonjske stopnje z naslovom Projektno učno delo v podaljšanem bivanju na primeru natečaja Čudoviti svet vode, predstavlja izsledke teoretičnih spoznanj na področju podaljšanega bivanja in projektnega dela. Magistrsko nalogo sestavljata teoretični del in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljeno podaljšano bivanje, projektno učno delo in natečaj Cinkarne Celje. Praktičen del magistrske naloge pa vključuje poročilo o izvedbi projektnega učnega dela, opis dela in evalvacija končnega izdelka. Rezultati projektnega učnega dela v podaljšanem bivanju kažejo na bolj kakovostno preživljanje ustvarjalnega časa, napredek pri razvoju sposobnosti in spretnosti učencev, nadgradnjo znanja in ozaveščanje o vplivih onesnaževanja na kakovost naravnih voda.
Ključne besede: projektno učno delo, podaljšano bivanje, ponovna uporaba, vodni krog, onesnaževanje vode
Objavljeno v DKUM: 14.06.2024; Ogledov: 238; Prenosov: 62
Celotno besedilo (3,30 MB) |
3. Razvoj in uporaba spletne aplikacije pri pouku v osnovni šoli : magistrsko deloMatjaž Huter, 2024, magistrsko delo Opis: V današnjem času je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v izobraževalnem procesu neizogibna. Poleg tradicionalnega načina poučevanja in učenja poznamo še razne sodobne pristope, ki aktivnost učnega procesa prenesejo na učenca. Pri teh pristopih je IKT aktivno vključen v učni proces in pripravo e-učnih gradiv. V delu smo želeli razviti enostavni model izdelovanja e-učnih gradiv, ki bi ga lahko uporabljal vsak učitelj za svoje specifične vsebine, in preveriti, ali je možno izdelati spletno aplikacijo v obliki e-učnega gradiva brez poznavanja programskih jezikov, sistemov za upravljanje vsebin, grafičnih orodij ter poznavanj spletnih strežnikov.
V delu smo najprej preučili teoretična izhodišča glede učenja, uporabe e-gradiv, učnih pristopov in uporabnosti programskih orodij. Nato smo e-učno gradivo tudi izdelali. V našem primeru je to e-učno gradivo v obliki spletne aplikacije, ki smo jo oblikovali z uporabo le dveh za uporabnika prijaznih orodij; to sta Adobe Animate in Hot Potatoes. V delu smo potrdili in dokazali, da je izdelava spletne aplikacije možna. Za narejeno spletno aplikacijo smo nato razvili didaktične modele, da bi se lahko uporabljali v sodobnejših učnih pristopih. Prikazan je predlog uporabe pri obrnjenem učenju, mikroučenju in problemskem pouku.
Ključne besede: e-učno gradivo, spletna aplikacija, animacija, elektrotehnika, didaktika tehnike
Objavljeno v DKUM: 26.02.2024; Ogledov: 387; Prenosov: 54
Celotno besedilo (7,42 MB) |
4. Aspergerjev sindrom razvoj protokola za vedenjske modifikacijeAnja Špur, 2022, magistrsko delo Opis: Aspergerjev sindrom, razvojna motnja z nevrološko podlago, ki vsakega posameznika opremi z unikatnostjo in neponovljivostjo. Pa vendar pripadajo. Pripadajo peščici lastnosti, ki jih povezuje in so tako del nečesa. Ker zanesljivih vzrokov za ta sindrom še ne poznamo in ker je teh posebnih posameznikov zmeraj več, ali pa so bolje prepoznani, je pomembno, da jim namenimo posebno pozornost. Da smo, kot pedagogi, pripravljeni na izzive in s ponosom spremljamo njihove dosežke.
Namen magistrske naloge je predstaviti teoretična izhodišča za delo z mladostniki z Aspregerjevim sindromom, analizirati primere praks dela, po njih sklepati o smernicah za individualne prilagoditve in vedenjske modifikacije, ki omogočajo boljše vključevanje tako v socialno kot v učno okolje. Magistrska naloga naj bi bila opora učiteljem, ki so velikokrat v teh zahtevnih okoliščinah osamljeni in neopolnomočeni, smernice, programi ter protokoli bi bili za njih, v primeru vključitve mladostnika z AS, več kot dobrodošli, morda celo nujni.
V uvodu sem se lotila teoretične razlage, tako motnje avtističnega spektra, kot Aspergerjevega sindroma. Slednjega podrobneje. Povzela sem njihove tipične značilnosti, pridružene motnje, diagnosticiranje in pomembnost zgodnje obravnave. Vse te postavke so pomembne za razumevanje njihovega delovanja, ki pa pri vsakem posamezniku zahtevajo splošne in specifične prilagoditve v učnem okolju. Te predstavljajo preventivne strategije za lažje vključevanje in preprečevanje pogostosti odklonilnih vedenj.
Nadalje analiziram primere praks dela z mladostniki z Aspergerjevim sindromom ter ugotavljam smernice in priporočila za učitelje, ki vključujejo tako sistematične korake v okviru vzgojno – izobraževalnega sistema, kot program pomoči staršem, ki jih je v procesu optimalnega razvoja potencialov otroka z AS nujno opolnomočiti.
Ključne besede: Aspergerjev sindrom, pomoč učiteljem, vključevanje v socialno in učno okolje, prilagoditve, program
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 726; Prenosov: 119
Celotno besedilo (986,96 KB) |
5. Primerjava gozda in vrtčevskega igrišča kot strukturiranega okolja spoznavanja narave : diplomsko deloKatja Kolman, 2022, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti bistvene razlike pri določenih vedenjih otrok v strukturirano urejenem prostoru v zaprtem vrtčevskem igrišču in v gozdu, kjer je material prosto dostopen. Najprej smo v teoretičnem delu predstavili igro predšolskega otroka ter področje narave v Kurikulumu za vrtce. Podrobneje smo predstavili doživljajsko ter gozdno pedagogiko, njuno bistvo ter cilje. Natančno smo predstavili tudi odprto učno okolje in njegove vplive. V nadaljevanju smo s teoretičnega vidika prikazali gozd, drevesa ter gozdne živali. V zaključku teoretičnega dela smo raziskali področje izkustvenega učenja ter podali rezultate novejših raziskav uporabe gozda kot odprtega učnega okolja. V empiričnem delu smo predstavili način pridobivanja rezultatov ter rezultate raziskave. Pri raziskavi smo uporabili neslučajnostni raziskovalni vzorec iz konkretne populacije, in sicer 20 otrok, starih od štiri do šest let. Raziskavo smo izvedli na podlagi načrtovanih dejavnosti, ki smo jih izvajali z dvema skupinama otrok, v dveh različnih učnih okoljih. Naša opažanja, vezana na sodelovanje, vedenje ter razmišljanje otrok, smo zapisali z ocenjevalnimi listi. S pridobljenimi rezultati smo ugotovili, da izvajanje dejavnosti v gozdu s prosto dostopnim materialom pozitivno vpliva na otroke. Otroci so pri dejavnostih, izvedenih v gozdu, bolj sodelovalni, komunikativni, ustvarjalni in kažejo več veselja, motivacije ter navdušenja za aktivnosti. Ugotovili smo, da dejavnosti v gozdu vplivajo tudi na razvoj otroške domišljije.
Ključne besede: predšolski otrok, gozdna pedagogika, odprto učno okolje, gozd, vpliv.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 871; Prenosov: 114
Celotno besedilo (2,61 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. Lokalizacija učenja na primeru geografije in zgodovine Oplotnice : magistrsko deloAnja Regoršek, 2022, magistrsko delo Opis: Šola mora biti prostor povezan z okoljem, v katerem se nahaja. Njena naloga je, da pri učencih vzpodbudi zanimanje za domači kraj. Menimo, da imajo učitelji geografije in zgodovine precej možnosti za vključevanje lokalnega okolja kot vir poučevanja. Učencem med drugim nudijo priložnost, da se učijo zunaj razreda, kjer na konkretnih primerih dobijo pomembne izkušnje za življenje. Posebno prednost učenja v lokalnem okolju vidimo v uporabi inovativnih učnih pristopov, kjer učenci aktivno sodelujejo v procesu učenja. Ob ustaljenem vsakodnevnem načinu dela v šoli namreč potrebujejo dodatno motivacijo. Hkrati razvijajo in pridobijo številne pomembne izkušnje, kot so samostojnost, ustvarjalnost, kritično mišljenje, sodelovalno delo, komunikacijske spretnosti, uporaba IKT tehnologij in še več. Z aktivnostmi tudi bogatijo življenje v lokalni skupnosti.
Pogovori z učiteljicami geografije in zgodovine so nam dali vpogled o vključevanju lokalnih tematik pri pouku. Podale so mnenje o vrednosti teh vsebin, izkušnjah in omejitvah, ki jih ovirajo pri pogostejšem vključevanju. V nadaljevanju smo oblikovali konkretiziran primer dvodnevnega projektnega dela na primeru geografije in zgodovine občine Oplotnice. Projektno delo smo naslovili z naslovom oplotniške himne Tu smo doma, priporočljiva je izvedba v 9. razredu. Predstavili smo pregled organizacije dela, vse od iniciative z oblikovanjem projektne teme do predstavitve dosežkov in ovrednotenja dela. Izdelali smo primer učne priprave in šestih delovnih listov, preko katerih učenci raziskujejo in spoznavajo svoj domači kraj.
Ključne besede: lokalna geografija, krajevna zgodovina, projektno učno delo, občina Oplotnica
Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 1032; Prenosov: 139
Celotno besedilo (3,47 MB) |
10. Prva spletna aplikacija : interno gradivoSašo Karakatič, 2022, drugo učno gradivo Opis: Gradivo služi v pomoč pri izvedbi predavanj in praktičnih vaj pri predmeti Praktikum 1, katerega namen je združitev različnih snovi predmetov 1. letnika programa ITK UNI v smiselno celoto. Snovi se po potrebi nadgradijo z novih znanjem, ki je potrebno za kreacijo prve spletne aplikacije. Tehnologije, ki se uporabljajo so: HTML, CSS, JavaScript, Node.js, MySQL in Git. Gradivo je sestavljeno iz sedmih ločenih videoposnetkov, kjer je prikazana praktična uporaba posamezne tehnologije in umestitev te v celoto pri razvoju spletne aplikacije. Cilj predmeta je kreacija zaključenega spletnega informacijskega sistema s pomočjo tehnologij, ki so jih študenti spoznali v 1. letniku.
Ključne besede: spletne aplikacije, razvoj spletnih aplikacij, video učno gradivo
Objavljeno v DKUM: 17.01.2022; Ogledov: 1670; Prenosov: 113
Celotno besedilo (571,62 KB) |
