| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Parental involvement in college student's education
Zlatka Cugmas, 2012, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, starši, študenti, učni uspeh, izobraževanje študentov
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 184; Prenosov: 4
URL Povezava na celotno besedilo

12.
Samopodoba in učni uspeh
Tanja Oprčkal, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem obravnavala tematiko samopodobe in učnega uspeha. Samopodoba je pomemben pokazatelj otrokovega duševnega zdravja in hkrati njegovega razvoja in funkcioniranja kasneje v življenju. Sodobna spoznanja kažejo, da je prav obdobje otroštva najpomembnejše za oblikovanje posameznikove samopodobe in njenih posameznih sestavin. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti stopnjo splošne samopodobe pri učencih. Želela sem ugotoviti, ali obstajajo razlike pri stopnji samopodobe glede na spol in glede na prevladujočo oceno v spričevalu. Skušala se najti povezavo med splošno samopodobo učencev in njihovo učno uspešnostjo, izraženo s prevladujočo oceno v spričevalu. V prvem delu sem predstavila teoretične vidike samopodobe, strukture in oblikovanje samopodobe, velik del sem namenila obravnavi šestih temeljnih prvin samopodobe ter vlogi vzgojno izobraževalnih institucij pri oblikovanju le-te. V drugem delu pa sem analizirala rezultate anketnega vprašalnika in ugotovila, da je stopnja samopodobe učencev na zelo visokem nivoju in da povezave med spoloma ter prevladujočo oceno v spričevalu pri oblikovanju slednje ne obstajajo oz. so statistično nepomembne.
Ključne besede: otroci, samozavest, samopodoba, samospoštovanje, osebnost, učni uspeh
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 788; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

13.
Zgodovina osnovne šole Maksa Durjave od 1945 do danes
Teja Zorec, 2016, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomske naloge je Osnovna šola Maksa Durjave. Namen dela je bil raziskati in potem predstaviti nastanek in delovanje Osnoven šole Maksa Durjave od njenega začetka do današnjih dni. Za boljše razumevanje nastanka šole je bil potreben vpogled v širšo zgodovino samega šolstva na slovenskem ozemlju. Ker se šola nahaja v Mariboru sem predstavila tudi mesto in raziskala kako je to vplivalo na razvoj Osnovne šole Maksa Durjave. Največja prelomnica za šolo je bila leta 1960/1961, ko je šola končno dobila svoje prostore in se je tako iz Žolgarjevi ulici št. 4 preselila na Ruško cesto 15 ob reki Dravi, kjer stoji še danes. Veliko truda je bilo vloženega v samo izgradnjo šole. Šola pa je prav zadihala šele, ko so vanjo vstopili učenci, ter napolnili šolske prostore z otroškim smehom in željo po raziskovanju in učenju vsega novega. Zanimali so me predvsem začetki šole in kako se je skozi čas spopadala z številnimi ovirami, ki so ji stale na poti. Od samega začetka pa vse do danes je na šoli prišlo do velikih sprememb tako v zgradbi kot tudi v neposredni bližini šole. Že v njenem samem začetku, ko je na Ruški cesti 15 stala še Magdalenska deška osnovna šola je šolo zadela bomba in to kar 2x. Prvič jo je zadela 13.februarja 1945, ko je bomba zadela šolo in jo delno porušila. Ponovno jo je bomba zadela 1.marca, ko jo je dokončno porušila. Na tem mestu je je kasneje odprla svoja vrata nova Osnovna šola Maksa Durjave. Podrobneje sem se poglobila v samo organizacijo pouka in ugotavljanju katere interesne dejavnosti so potekale tekom šolskega leta. Skozi desetletja se je spreminjalo tudi socialno stanje družin učencev, kar je tudi posledično vplivalo na zdravstveno stanje otrok. Skozi vsa leta sem sledila končnemu uspehu učencev in ga primerjala. Pri nalogi sem uporabljala več raziskovalnih metod za nastanek teoretičnega diplomskega dela: deskriptivna metoda, komparativna metoda, zgodovinska metoda in postopek zbiranja podatkov.
Ključne besede: Osnova šola Maksa Durjave, zgodovina šolstva na slovenskem, delovanje šole, šolska kronika, osnovno šolstvo, učni uspeh.
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 791; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

14.
INDIVIDUALNI DEJAVNIKI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA IN VIKTIMIZACIJE
Ana Amon, 2016, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je namerno, negativno in ponavljajoče se vedenje, usmerjeno proti žrtvi, ki je šibkejša ali bolj ranljiva od nasilneža (Monks in Smith, 2006). Viktimizacija pa je definirana kot ponavljajoča se izpostavljenost agresivnim in nasilnim dejanjem s strani enega ali več posameznikov (Salmivalli in Peets, 2009). Obstaja veliko različnih dejavnikov, ki vplivajo na pojav in razsežnosti medvrstniškega nasilja. Glavni cilj magistrskega dela je bil preučiti, v kolikšni meri posamezni individualni dejavniki napovedujejo pojavljanje izvajanja medvrstniškega nasilja in viktimizacije. V raziskavo je bilo vključenih 2007 učencev (1012 fantov in 995 deklet) slovenskih osnovnih šol od 6. do 9. razreda. Na podlagi rezultatov hierarhične multiple regresijske analize sva ugotovili, da izvajanje medvrstniškega nasilja statistično pomembno pozitivno napovedujejo starost, stališča v podporo nasilnežu, internalizacija jeze in eksternalizacija jeze, kar pomeni, da z naraščanjem teh dejavnikov narašča tudi stopnja izvajanja medvrstniškega nasilja. Učni uspeh, stališča v podporo žrtvi in nadzor jeze pa predstavljajo negativne napovednike izvajanja medvrstniškega nasilja, kar pomeni, da z upadanjem teh dejavnikov stopnja izvajanja medvrstniškega nasilja narašča. Za viktimizacijo pa so rezultati pokazali, da so njeni pozitivni napovedniki stališča v podporo nasilnežu, splošna samopodoba, internalizacija jeze in eksternalizacija jeze, kar pomeni, da z naraščanjem teh dejavnikov narašča tudi stopnja viktimizacije. Učni uspeh, samopodoba na področju vrstnikov in samopodoba na področju zunanjega videza pa viktimizacijo napovedujejo negativno, kar pomeni, da z upadanjem teh dejavnikov stopnja viktimizacije narašča. Spol se je izkazal kot negativni napovednik tako izvajanja medvrstniškega nasilja kot tudi viktimizacije, kar pomeni, da so fantje pogosteje izvajalci in žrtve medvrstniškega nasilja. S pomočjo t-testa za neodvisne vzorce pa sva ugotovili, da učenci, ki nimajo prijatelja v razredu, pogosteje doživljajo viktimizacijo kot tisti, ki imajo vsaj enega prijatelja v razredu.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, viktimizacija, individualni dejavniki, spol, starost, učni uspeh, samopodoba, stališča do nasilja, samoučinkovitost, izražanje jeze, prijateljstvo
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 661; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

15.
VLOGA ŠOLE PRI ZMANJŠEVANJU UČINKOV REVŠČINE
Josipa Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicije in različne teorije revščine. Pojasnili smo odnos in razliko med revščino in socialno izključenostjo ter predstavili podatke o revščini in socialni izključenosti v Sloveniji. V nadaljevanju smo pojasnili, kako revščina prizadeva kakovost življenja ter razvojne in izobraževalne možnosti. Posebno pozornost smo namenili vlogi šole pri zmanjševanju učinkov revščine. Tukaj smo se ukvarjali s splošnimi načeli vzgoje in izobraževanja, vrednotami v šoli ter enakostjo oz. neenakostjo v izobraževanju. Osvetlili smo tudi pomembnost krepitve socialnega kapitala v šolah in vrtcih ter pomembnost sodelovanja med šolo in domom oz. učitelji, svetovalnimi delavci in starši. Na koncu smo pokazali, kako sta povezani šola in oblikovanje samopodobe ter osvetlili pomembnost prostovoljnega dela v šolstvu. V empiričnem delu smo osvetlili socialno-ekonomski status (SES) učencev 9. razredov mariborskih osnovnih šol z vidika izobrazbe staršev ter materialnega in socialnega kapitala družine. V nadaljevanju smo se ukvarjali s prostočasnimi aktivnostmi učencev, učnim uspehom pri posameznih predmetih in reševanjem osebnih in učnih težav učencev v šoli. Zanimale so nas učenčeve poklicne aspiracije ter razlika med željami in možnostmi izbire srednje šole in opravljanja bodočega poklica. Na koncu smo ugotavljali, kakšen je vpliv staršev in učiteljev pri izbiri srednje šole učencev. Temeljni namen empirične raziskave je proučevanje povezanosti med socialno-ekonomskim statusom učencev 9. razreda na eni strani ter njihovo učno uspešnostjo in poklicno orientacijo na drugi strani. Ugotovili smo, da pri večini predmetov SES vpliva na učni uspeh. Ta razlika se pojavlja pri naravoslovnih predmetih, jezikih in zgodovini. Pri teh predmetih velja, da učenci z višjim SES dosežejo boljše ocene kot pa učenci z nižjim SES. Statistično značilna razlika obstaja tudi med poklicnimi aspiracijami in SES. Učenci z višjim SES težijo k temu, da se vpišejo na šole, ki prinašajo višjo stopnjo izobrazbe, kot učenci z nižjim SES.
Ključne besede: revščina, socialna izključenost, socialno-ekonomski status, socialni in ekonomski kapital, učni uspeh, poklicne aspiracije.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 821; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

16.
Vrstniški odnosi v osnovni šoli: odnosi med različnimi vidiki socialne sprejetosti
Rebeka Ros, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati odnose med različnimi vidiki socialne sprejetosti. Preučila sem sociometrično strukturo posameznih razredov na razredni stopnji ter učenčevo zaznavanje lastne socialne sprejetosti. Prav tako sem preverila, ali učna uspešnost predstavlja dejavnik združevanja preučevanih učencev v skupine ter v kolikšni meri razredničarke poznajo sociometrično strukturo svojih razredov. V raziskavo sta bila vključena dva četrta in dva peta razreda, skupaj enainosemdeset učencev ter štiri razredničarke. Podatki, ki se navezujejo na sociometrično strukturo razredov, so bili zbrani s sociometrično preizkušnjo. Učenci so odgovorili tudi na vprašanje o pričakovanih pozitivnih izbirah. Ti podatki so dali odgovor na raziskovalno vprašanje, ali preučevani učenci točno ocenjujejo svojo socialno sprejetost. Poznavanje razredničark sociometrične strukture svojega razreda sem preučila z analizo strukturiranega intervjuja. Rezultati so pokazali, da večina učencev, ki spada v sociometrično skupino povprečnih, priljubljenih ali kontroverznih, realno ocenjuje lastno socialno priljubljenost v razredu. Zavrnjeni učenci večinoma precenjujejo stopnjo sprejetosti med vrstniki. Nekateri prezrti učenci dobro zaznavajo lastno socialno sprejetost, medtem ko jo nekateri precenjujejo. Rezultati, ki se navezujejo na učni uspeh, so pokazali, da učni uspeh v preučevanih razredih ne predstavlja dejavnika združevanja učencev v skupine. Analiza intervjujev je pokazala, da samo ena razredničarka pozna sociometrično strukturo svojega razreda.
Ključne besede: vrstniški odnosi, socialna sprejetost, sociometrična preizkušnja, samopercepcija, učni uspeh
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1137; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

17.
Povezava študentskega dela z učnim uspehom študenta
Tanja Mejić, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo predstavili študentsko delo in njegove oblike. Opisali smo prednosti in slabosti študentskega dela. Opredelili smo učni uspeh študenta in glavne dejavnike, ki vplivajo nanj. V raziskovalnem delu smo ugotavljali razliko v učnem uspehu med tistimi študenti, ki opravljajo študentsko delo, in tistimi, ki ga ne. Parametri, ki smo jih raziskovali, so bili povprečna ocena, prisotnost na predavanjih in vajah ter čas, ki ga študent nameni študiju. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo študenti, ki opravljajo študentsko delo, višjo povprečno oceno. Študenti, ki delajo, so bolj prisotni na predavanjih in vajah kot tisti, ki ne delajo. V poprečju študenti, ki poleg študija delajo, posvetijo več ur na teden študiju, kot tisti, ki ne delajo.
Ključne besede: študentsko delo, učni uspeh, študij, študent
Objavljeno: 02.02.2017; Ogledov: 568; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

18.
Gibalne sposobnosti učencev 4. in 5. razreda v povezavi z njihovim učnim uspehom in krajem bivanja
Denis Kokol, 2017, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil raziskati, kako sta v posameznem okolju povezana učni uspeh in gibalna učinkovitost ter ugotoviti, ali obstajajo razlike v telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih glede na kraj bivanja. Vzorec je zajemal skupaj 307 otrok, ki prihajajo iz treh osnovnih šol v območju Slovenskih goric (podeželske) in iz treh osnovnih šol v Mestni občini Maribor (mestne). Podatki telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti so bili zbrani iz podatkovne zbirke športnovzgojni karton, osnovnošolci vključeni v raziskavo pa so bili razdeljeni glede na kraj bivanja (podeželje, mesto), razred (4. razred, 5. razred) in glede na učni uspeh oz. skupno povprečno oceno petih učnih predmetov (zelo nizka povprečna ocena, srednja povprečna ocena, dokaj visoka povprečna ocena, zelo visoka povprečna ocena). Podatki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike, pri čemer smo razlike med telesnimi značilnostmi in gibalnimi sposobnostmi ugotavljali s t-preizkusom, povezavo učnega uspeha in gibalne učinkovitosti pa z analizo variance. Statistično značilne razlike smo določali na ravni tveganja P≤0,05. Rezultati kažejo pozitivno povezavo učnega uspeha in gibalne učinkovitosti, kar pomeni, da so učno uspešnejši učenci gibalno sposobnejši, ugotovitev pa velja za obe okolji bivanja ter obe starostni skupini. Ugotavljamo, da se v 4. razredu otroci podeželskih in mestnih šol med seboj ne razlikujejo v telesnih značilnostih, medtem ko so v 5. razredu podeželski otroci težji in imajo več podkožnega maščevja. Kot gibalno učinkovitejši so se v povprečju izkazali podeželski četrtošolci in petošolci, pri čemer so se v 4. razredu statistično značilne razlike v korist podeželskih otrok pokazale pri enem gibalnem testu, v 5. razredu smo takšno razliko opazili pri dveh gibalnih nalogah.
Ključne besede: športnovzgojni karton, telesni razvoj, gibalni razvoj, kraj bivanja, učni uspeh 
Objavljeno: 06.06.2017; Ogledov: 516; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

19.
Uporaba spletnega socialnega omrežja Facebook za izobraževalne namene v času študija
Valerija Kašnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V današnjem času spletna socialna omrežja predstavljajo pomemben del vsakdanjega življenja posameznika, predvsem zaradi komunikacijskega vidika uporabe. Zaradi te in še mnogih drugih funkcij, postajajo spletna socialna omrežja med vsemi generacijami vse bolj priljubljena in obiskana, pri čemer najbolj izstopa spletno socialno omrežje Facebook. Slednje se vse bolj uporablja tudi znotraj izobraževalnega področja, predvsem na področju terciarnega izobraževanja, kjer ga študenti in tudi profesorji uporabljajo kot novo didaktično orodje. S svojimi različnimi funkcijami zapolni vrzeli med formalnim in neformalnim učenjem. Namen našega magistrskega dela je bil preučiti, kako študentke in študenti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (UM), Pedagoške Fakultete (UM), Fakultete za naravoslovje in matematiko (UM) ter Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (UM) uporabljajo spletno socialno omrežje Facebook v izobraževalne namene v času študija. Pri tem nas je zanimalo ali študentke in študenti uporabljajo Facebook, kako pogosto ga uporabljajo in za katere namene. Skladno s tem smo preučili uporabo Facebooka glede na spol, letnik študija in učni uspeh. Analizirali smo odnos med uporabo Facebooka v družabne namene in neposrednimi interakcijami v realnem svetu, kot tudi odnos med uporabo Facebooka v družabne namene in premostitvenim socialnim kapitalom. Podatki za analizo so bili pridobljeni s pomočjo enostavnega priložnostnega vzorca študentk in študentov FF UM, PEF, FNM in FERI-ja (N = 326). Rezultati analize empiričnih podatkov so pokazali, da študentke in študenti najbolj pogosto uporabljajo Facebook za ohranjanje že obstoječih socialnih vezi in vzpostavljanje novih. Kot drugi pomemben razlog uporabe navajajo tudi uporabo za izobraževalne namene. Poleg velikega števila spletnih prijateljev preko Facebooka, ohranjajo pristne prijateljske vezi v vsakdanjem realnem življenju, tako, da Facebook po njihovem ne vpliva negativno na neposredne interakcije v realnem svetu. S številom »običajnih prijateljev« se zviša tudi delež »Facebook prijateljev«. Prav tako smo skozi raziskavo ugotovili, da je intenzivna uporaba Facebooka v družabne namene pozitivno povezana s študentovim premostitvenim socialnim kapitalom. Tisti študenti, ki pogosteje uporabljajo Facebook za družabne namene, le tega pogosteje uporabljajo tudi za izobraževalne namene. Študenti za pridobivanje informacij in gradiv za študij v večji meri uporabljajo Facebook kot pa Moodle. Naša raziskava je potrdila, da študentke pogosteje uporabljajo Facebook za izobraževalne namene kot študentje. Rezultati so tudi pokazali, da so statistično značilne razlike med različno starimi študenti v uporabi Facebooka za izobraževalne namene. V povprečju ga pogosteje uporabljajo študenti 3. letnika, pogosto tudi študenti 1. in 4. letnika. Prav tako sama uporaba Facebooka ni povezana s študentovim končnim učnim uspehom. Rezultati analiz glede uporabe Facebooka za izobraževalne namene med fakultetami so si zelo podobni, pri čemer smo ugotovili, da med fakultetami ni statistično značilnih razlik glede uporabe Facebooka za izobraževalne namene.
Ključne besede: spletno socialno omrežje, uporabniki, Facebook, študentke, študenti, profesorji, izobraževalni nameni, družabni nameni, socialni kapital, fakulteta, učni uspeh.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 352; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

20.
Primerjava povezanosti športne dejavnosti in učne uspešnosti učenk in učencev
Kim Miklaužič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna je povezava učne uspešnosti in športne dejavnosti učenk in učencev. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 348 učencev, starih od 9 do 11 let, in je potekala na osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Podatke smo v okviru projekta Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja zbirali s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Zbrane podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Za preverjanje razlik pri športni dejavnosti med učno uspešnejšimi in učno manj uspešnimi učenci smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja (p≤0,05). S Post-Hoc (Scheffe) preizkusom smo natančneje definirali razlike v času, ki ga različno učno uspešni učenci namenjajo športni dejavnosti. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v času, ki ga za organizirano športno dejavnost v klubu namenjajo učno zelo uspešni, učno uspešni in učno manj uspešni dečki pri slovenščini. Statistično značilna razlika se je pokazala tudi v času, ki ga učno zelo uspešni, učno uspešni in učno manj uspešni dečki pri matematiki namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu, športno interesne dejavnosti in v času, ki ga dečki namenijo športni dejavnosti dnevno. Statistično značilna razlika je bila tudi v času, ki ga učno zelo uspešne, učno uspešne in učno manj uspešne deklice pri slovenščini namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu. Prav tako, se je pokazala statistično pomembna razlika v času, ki ga učno zelo uspešne, učno uspešne in učno manj uspešne deklice pri matematiki namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu. Čeprav v več primerih nismo odkrili statistično značilnih razlik med vsemi obravnavanimi oblikami športne dejavnosti in učno uspešnostjo pri matematiki in slovenščini, ugotovitve kažejo, da sta ocena iz matematike in slovenščine tesno povezani z organizirano športno dejavnostjo v klubih tako pri dečkih kot pri deklicah. Učno zelo uspešni učenci so prav tako bolj športno dejavni.
Ključne besede: Razlike med spoloma, gibalna dejavnost, ocena iz matematike, ocena iz slovenščine, učni uspeh.
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 217; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1014,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici