1. Povezanost učnega uspeha, socialne anksioznosti in zaznane samoučinkovitosti pri učencih in dijakih : magistrsko deloOrijana Reš, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava povezanost med učnim uspehom, socialno anksioznostjo in zaznano samoučinkovitostjo pri učencih in dijakih. Glavni cilj je bil ugotoviti, ali ima zaznana samoučinkovitost vlogo mediatorja med učnim uspehom in socialno anksioznostjo, zanimala pa nas je tudi izraženost posameznih dejavnikov glede na spol in glede na starostno skupino. Naš vzorec je sestavljalo 160 učencev osnovnih in srednjih šol, od tega je bilo 57 učencev 8. razredov osnovnih šol in 103 dijakov 3. letnikov srednjih šol. Uporabili smo lestvico socialne anksioznosti za mladostnike (SAS-A; La Greca & Lopez, 1998) in lestvico samoučinkovitosti (GSE; Schwarzer, 1995).
Rezultati so pokazali, da med učnim uspehom in socialno anksioznostjo ni pomembne neposredne povezave, medtem ko so pokazali statistično pomembno povezavo med učnim uspehom in zaznano samoučinkovitostjo ter socialno anksioznostjo in zaznano samoučinkovitostjo. Mediacijska analiza je pokazala, da zaznana samoučinkovitost popolnoma mediira odnos med socialno anksioznostjo in učnim uspehom, kar pomeni, da socialna anksioznost ne vpliva neposredno na učni uspeh, temveč posredno preko zaznane samoučinkovitosti. Glavni prispevek raziskave je tako povezan z ugotovitvijo, da lahko z zvišanjem zaznane samoučinkovitosti neposredno vplivamo na znižanje socialne anksioznosti in posredno na zvišanje učnega uspeha. Rezultati podpirajo Bandurovo socialno-kognitivno teorijo, ki zaznano samoučinkovitost opredeljuje kot osrednji mehanizem samoregulacije, hkrati pa odpirajo možnosti za razvoj šolskih intervencij, usmerjenih v krepitev občutka kompetentnosti in zmanjševanje socialnih stisk med mladostniki. Izsledki naše raziskave tako prispevajo k boljšemu razumevanju psiholoških dejavnikov učne uspešnosti in ponujajo izhodišča za nadaljnje raziskave na tem področju.
Ključne besede: učni uspeh, socialna anksioznost, zaznana samoučinkovitost, samoregulacijsko učenje, mediacijska analiza
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (2,45 MB) |
2. Povezanost učnega uspeha in rezultatov SLOfit testne baterije pri učencih drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja : magistrsko deloEva Kaube, 2025, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstaja povezava med rezultati SLOfit testne baterije in učnim uspehom učencev glede na razred in spol. Vzorec raziskave je sestavljalo 249 učencev podravskih osnovnih šol, natančneje 105 učencev 4. (62 deklic in 43 fantov), 75 učencev 5. (35 deklic in 40 fantov) in 69 učencev 6. razreda (35 deklic in 34 fantov). V raziskavi so uporabljene kvantitativna obdelava podatkov, deskriptivna in komparativna metoda raziskovanja ter multivariantna analiza – metoda enosmerne analize variance. Med raziskavo smo ugotovili, da so učno zelo uspešni dečki 4. razreda pri matematiki statistično značilno uspešnejši na testu premagovanja ovir nazaj kot učno manj in srednje uspešni vrstniki. Podobno smo ugotovili tudi za dečke 4. razreda in deklice 6. razreda pri predklonu na klopci ter za dečke in deklice 4. razreda pri teku na 600 m. Čeprav številne raziskave kažejo, da je raven telesnega fitnesa pri učno uspešnejših učencih višja kot pri učno manj uspešnih vrstnikih, pa ugotovitve pričujoče raziskave ne ponujajo tako enoznačnih odgovorov. To je deloma mogoče pripisati dejstvu, da so primerjane skupine zelo neuravnotežene po velikosti. Prav tako bi učno uspešnost opredeliti na osnovi različnih kriterijev, ne le z zaključno oceno pri matematiki.
Ključne besede: SLOfit testna baterija, učni uspeh, matematika, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, telesni fitnes
Objavljeno v DKUM: 31.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (3,92 MB) |
3. Povezanost vzgojnega stila in osebnostnih značilnosti staršev z učnim uspehom njihovih otrok : magistrsko deloNeža Šarlah, 2024, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu smo pregledali dela slovenskih in tujih avtorjev, ki so v svojih delih opredeljevali vzgojo, osebnostne lastnosti in učni uspeh otrok.
V empiričnem delu smo s pomočjo podatkov, zbranih na podlagi uporabe spletnega vprašalnika, pridobili vpogled v osebnostne lastnosti staršev, v njihove vzgojne stile in v učni uspeh njihovih otrok, učencev od petega do devetega razreda osnovne šole. V raziskavo sta bila vključena 102 starša. Starši uporabijo nekatere vzgojne prijeme iz avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega sloga, vendar to naredijo zelo redko. Zanimalo nas je, ali obstaja povezava med vzgojnim slogom staršev in tipom osebnosti. Ugotovili smo, da je avtoritativni vzgojni slog pozitivno povezan z vestnostjo in odprtostjo staršev. Povezanosti med vzgojnim slogom staršev in učnim uspehom otrok nismo mogli dokazati. Učni uspeh otrok se šibko, a pozitivno povezuje z dimenzijo sprejemljivosti starša − bolj kot imajo starši izraženo dimenzijo sprejemljivosti, višji je učni uspeh njihovih otrok.
Ključne besede: vzgojni stili, osebnostne značilnosti, učni uspeh
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 105; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,67 MB) |
4. Zaznana opora učiteljev in vrstnikov ter učna zavzetost učencev priseljencev : magistrsko deloEnite Bajraj, 2024, magistrsko delo Opis: Učilnica ni zgolj kraj kognitivnega učenja, temveč tudi pomemben prostor, kjer se otroci in mladostniki psihološko prilagajajo, se učijo ter navezujejo družbene stike, kar je še posebej pomembno za učence priseljence. V tem okolju otroci ne le absorbirajo znanja, temveč tudi posnemajo socialne veščine ter vedenjske standarde, ki jih opazijo pri drugih. Pomembno je poudariti, da stopnja socialne opore, ki jo zaznavajo od učiteljev in vrstnikov, pomembno vpliva na njihovo zadovoljstvo s šolskim okoljem in stopnjo učne zavzetosti. Podatki, ki smo jih uporabili za našo raziskavo, so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli? Naš namen je bil preučiti morebitne razlike v zaznani opori s strani učiteljev in vrstnikov, v učni zavzetosti in učnem uspehu med tremi etničnimi skupinami (slovensko, albansko in hrvaško). Učencev, ki so navedli, da pripadajo slovenski etnični skupini, je bilo 4868 (97,5 %), medtem ko se jih je 126 (2,5 %) opredelilo kot pripadnike drugih etničnih skupin, natančneje 64 (1,2 %) kot pripadnike hrvaške etnične skupine in 62 (1,2 %) kot pripadnike albanske etnične skupine. Zbiranje podatkov je potekalo anonimno, po metodi svinčnik-papir. Rezultati naše raziskave so pokazali statistično značilne razlike v učnem uspehu med učenci različnih etničnih skupin. Nismo pa ugotovili statistično značilnih razlik v zaznani opori učiteljev med različnimi etničnimi skupinami. Podobno ni bilo statistično značilnih razlik v zaznani opori učencev s strani vrstnikov ter v učni zavzetosti učencev iz različnih etničnih skupin. Naše ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju vloge socialne opore pri učnih izidih in prilagajanju učencev različnih etničnih skupin.
Ključne besede: Zaznana opora, učitelji, vrstniki, učna zavzetost, priseljenci, učni uspeh
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 162; Prenosov: 78
Celotno besedilo (2,08 MB) |
5. Vloga zakonskega stanu pri doseganju zastavljenih ciljev mladih v učnem procesu : magistrsko deloDavid Verlak, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se odločili preučiti, kakšno vlogo ima zakonski stan pri doseganju zadanih učnih ciljev mladih v Sloveniji. Učne cilje smo razdelili na dva sklopa, to je učni uspeh, ki smo ga merili s povprečno oceno v zadnjem šolskem letu ter stopnjo izobrazbe. Stopnjo izobrazbe smo prav tako ločili na dejansko doseženo stopnjo ter željo, torej stopnjo, ki jo mladostniki želijo doseči. Najprej smo navedli in razjasnili definicije pojmov: socialni odnosi, zakonski stan, s poudarkom na romantičnih odnosih, ter učni uspeh. V magistrskem delu smo uporabili večje število raziskovalnih metod. V prvih treh poglavjih, to je predvsem v teoretični osnovi, smo uporabili kvalitativno analizo virov in literature. Preko raziskane literature smo izpostavili raziskave, ki so se ukvarjale z izbrano tematiko. V empiričnem delu pa smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo dela. Tako smo uporabili sekundarno analizo podatkov, zbranih v raziskavi Slovenska mladina 2018/2019, na podlagi katere smo preverili zastavljene hipoteze. Izvedli smo frekvenčne analize, parametrične preizkuse in preverjali korelacije. Potrdili smo statistično značilne razlike med uspehom in zakonskim stanom. Mladostniki, ki so bili v zvezi, so javili nižje ocene v zaključnih letnikih izobraževanje kot tisti, ki niso bili v zvezi. Obenem smo pokazali, da tisti, ki so samski, dosegajo nižje stopnje izobrazbe kot tisti, ki so v zvezi. Ugotovili smo, da se dnevno porabljen čas ne razlikuje glede na zakonski stan. Nasprotno pa se je izkazalo, da mladostniki, ki so v zvezi porabijo več časa za aktivnosti v povezavi z zaposlitvijo. Ugotovili smo, da večja kot je želja po poroki, večja je želja mladostnikov po zaključku študija in obenem povezava med pričetkom bivanja s partnerjem in doseženo stopnjo izobrazbe.
Ključne besede: Romantična razmerja, zakonski stan, učni uspeh, zunajzakonska skupnost, načini bivanja, poroka, zakonska zveza, mladi
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 490; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,33 MB) |
6. Stališča in odnos učiteljev do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjamiTamara Čeh, 2021, magistrsko delo Opis: Kljub medsebojnim razlikam in posebnostim, ki so značilne za nekatere učence, smo kot
soljudje in kot pedagoški delavci dolžni tem učencem omogočiti enakopravno izobrazbo,
možnosti za uspeh in po naši moči najboljšo podporo pri razvoju v duševno zdrave
odrasle.
V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene čustveno-vedenjske motnje pri
otrocih, indikacije in dejavniki, ključni za razvoj čustveno-vedenjskih motenj in pomen
inkluzije ter vloga učitelja pri prepoznavanju motenj in pomoči otrokom z motnjami.
V empiričnem delu smo raziskali, kakšna so stališča anketirancev v odnosu do otrok s
čustveno-vedenjskimi motnjami. Ugotovili smo, da učitelji še vedno slabo sprejemajo
otroka s čustveno vedenjskimi motnjami. Obravnavajo ga kot breme in sprejemanja ter
pomoči temu otroku ne razumejo kot svoje dolžnosti. Prav tako smo ugotovili, da ni
povezanosti med stališčem do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami in poučevanjem
na razredni ali predmetni stopnji, trajanjem delovne dobe ali številom otrok s čustvenovedenjskimi motnjami, ki jih ti učitelji poučujejo.
Menimo, da je pot do točke, ko bo vsaka šola vključujoča šola, še dolga, ampak vendarle
nujno potrebna.
Ključne besede: moteče vedenje, učni uspeh, inkluzija, čustveno vedenjske motnje, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 13116; Prenosov: 424
Celotno besedilo (1,96 MB) |
7. Učni uspeh in spolKatja Eržen Bratina, 2021, magistrsko delo Opis: Pot do uspeha se najprej začne v osnovni šoli. Ocenjevanje znanja in napredek učencev v višji razred je v slovenskih šolah določen s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Najpogostejši pokazatelj učnih dosežkov v osnovni šoli so šolske ocene, ki kasneje v življenju lahko vplivajo na celostni osebnostni razvoj. Na učni uspeh učencev vplivajo psihološke značilnosti učenca, njegove osebnostne poteze, motivacija, socialno okolje, družina, učitelji in vrstniki. Šola je sistem, ki polaga temelje sobivanja, odnosa do vrstnikov, vrednot, samozavesti, samozaupanja, znanja in vseživljenjskega odnosa do učenja, odnosa do avtoritete, razvijanja odgovornosti in pravega poguma za soočanje z nalogami v odraslosti. V šoli mora biti posebna pozornost namenjena interakcijam med učitelji in učenci, komunikaciji, spodbudi in pohvalam. Glede na to, da je šola sredstvo za pripravo različnih skupin na njihove življenjske vloge, mora biti pri tem upoštevana tudi enakost obeh spolov. V šoli učitelj nikakor ne sme učenca obravnavati glede na njegov spol, spolne stereotipe in predsodke o določenem spolu.
V empiričnem delu bom raziskala, kateri dejavniki vplivajo na učni uspeh učencev, kateremu spolu so učitelji bolj naklonjeni ter kakšno je mnenje učiteljev in učencev o tem, kdo glede na spol dosega boljše rezultate. Raziskala bom tudi vprašanje, ali imajo učenčeve in učiteljeve osebnostne lastnosti vpliv na učni uspeh ter kakšen vpliv imajo nanj starši in sošolci.
Ključne besede: učni uspeh, spol, spolni predsodki in stereotipi, dejavniki učnega uspeha
Objavljeno v DKUM: 19.04.2021; Ogledov: 1601; Prenosov: 263
Celotno besedilo (1,34 MB) |
8. VPLIV KULTURNEGA KAPITALA STARŠEV NA KULTURNI KAPITAL IN ŠOLSKO USPEŠNOST DIJAKOVSabina Matekovič, 2011, magistrsko delo Opis: Naloga obravnava pojem kulturnega kapitala in njegov vpliv na šolsko uspešnost. V prvem delu naloge so predstavljeni različni avtorji in njihovo razumevanje kulturnega kapitala. Prav tako so predstavljeni nekateri vidiki vplivanja kulturnega kapitala na družbeno (ne)enakost in družbeno gibljivost ter v povezavi s tem tudi pojem socialnega kapitala. Opisani so tudi različni vplivi staršev, učiteljev in inteligence pri določanju šolske uspešnosti. V drugem delu naloge so predstavljeni empirični podatki naše raziskave, ki je bila opravljena med 504 dijaki različnih srednjih šol na območju Maribora. Zanimala nas je predvsem količina kulturnega kapitala staršev, kako le-ta vpliva na količino kulturnega kapitala dijakov in posledično na njihov šolski uspeh. Do dobljenih rezultatov smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika za dijake. V njem smo spraševali, kako pogosto se dijaki vključujejo v določene kulturne aktivnosti glede na kulturni kapital staršev, učni uspeh, tip srednje šole, socialni položaj družine ter odnos z učitelji. Ugotovitve so prikazane v sklepnem delu.
Ključne besede: kulturni kapital, socialni kapital, šola, starši, učni uspeh, družbena (ne)enakost, družbena gibljivost
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 1120; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,12 MB) |
9. Povezanost učnega uspeha, športne aktivnosti staršev in sedentarnega načina življenja z gibalno učinkovitostjo desetletnikov s podeželjaKristjan Kmetič, 2020, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je ugotoviti povezanost gibalne učinkovitosti ter sedentarnega življenjskega sloga otrok iz podeželskega okolja. Drugi namen je raziskati povezanost gibalne učinkovitosti z učnim uspehom otrok. Tretji namen pa je ugotoviti, ali obstaja povezanost med športno dejavnostjo staršev in gibalno učinkovitostjo njihovih otrok. V raziskavi so sodelovali 103 učenci petega razreda iz podeželskih osnovnih šol. S pomočjo testne baterije Športnovzgojni karton smo merili gibalno učinkovitost otrok. Z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnili učenci, smo pridobili podatke o učnem uspehu, času sedenja otrok ter športni dejavnosti njihovih staršev. V magistrski nalogi je uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo nekaterih osnovnih deskriptivnih statistik ter t-preizkusom za neodvisne vzorce. Povezanosti med gibalno učinkovitostjo otrok s sedentarnim življenjskim slogom nismo potrdili. Raziskava je pokazala, da pri dekletih obstaja povezava med učnim uspehom ter njihovo gibalno učinkovitostjo. Ugotovili smo tudi, da obstaja povezava med športno dejavnostjo staršev in posameznimi testi gibalne učinkovitosti pri dečkih.
Ključne besede: učni uspeh, sedenje, aktivnost staršev, športnovzgojni karton
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 855; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,20 MB) |
10. Pomoč učencem s posebnimi potrebami pri pouku geografije: študija primera nudenja dodatne strokovne pomočiNadija Škrlec, 2019, magistrsko delo Opis: Učenci s posebnimi potrebami so v vzgojno-izobraževalnem procesu opredeljeni kot učenci s kakršnim koli primanjkljajem, ki bistveno vpliva na učenčevo učno uspešnost. Gre za otroke z motnjami v duševnem razvoju, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, dolgotrajno bolne, s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, z avtističnimi motnjami ter s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. V zakonu je zapisano, da učencem s posebnimi potrebami pri pouku pripada dodatna strokovna pomoč.
V magistrskem delu smo izvedli raziskavo Individualna strokovna pomoč pri učenju geografije za izbrane učence z učnimi težavami od 6. do 9. razreda v Osnovni šoli Veržej, s pomočjo katere smo želeli preveriti vpliv individualne pomoči pri učenju geografije na učni uspeh pri izbranih učencih. V raziskavi so sodelovali: učenka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja iz 6. razreda, učenec z motnjami avtističnega spektra iz 7. razreda, ter učenca s čustvenimi in vedenjskimi motnjami iz 8. in 9. razreda.
Rezultati raziskave, ki je potekala kot pedagoški študij primera v času med 15. 1. in 21. 3. 2019, so pokazali, da je imela individualna strokovna pomoč pri učenju geografije največji vpliv na učni uspeh pri učencu iz 8. razreda, delno pa pri učenki iz 6. in učencu iz 8. razreda. Pri učencu iz 9. razreda pa ni bilo zaznati vpliva individualne pomoči.
Ključne besede: Učenci s posebnimi potrebami, individualna strokovna pomoč, učenje geografije, učni uspeh, študij primera.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 1750; Prenosov: 204
Celotno besedilo (6,20 MB) |
