| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv izobraževanja na daljavo na slovenske srednješolce
Mojca Lapi, 2020, magistrsko delo

Opis: S prednostmi tehnologije moderne družbe smo se bili zmožni spopasti z izredno situacijo, ki jo je povzročila kriza koronavirusa. Prisilno zaprtje šol sredi šolskega leta je presenetilo tako učitelje kot tudi učence, ki so se morali poleg številnih drugih prilagoditev vpeljati tudi v izobraževanje na daljavo. Slednje zahteva drugačno pripravo in načrtovanje, oblike in metode, kar smo opisali v teoretičnem delu magistrske naloge. Podrobneje smo opisali tudi pomembnost učne individualizacije in motivacije ter slednji primerjali s tem, kako potekata v razredu in kako na daljavo. Ne nazadnje pa smo opisali tudi zaznavne učne stile ter usklajevanje le-teh z oblikami poučevanja in to primerjali z izobraževanjem, ki poteka v razredu ter na daljavo. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo anonimnega vprašalnika. Naš glavni namen je bil ugotoviti, kakšne so bile posledice izobraževanje na daljavo na srednješolce, katere oblike poučevanja na daljavo so izbrali profesorji ter ali so le-te vplivale na uspeh dijakov z različnimi zaznavnimi učnimi stili. Na podlagi odgovorov smo rezultate interpretirali in ugotovili, da se vizualni in bralno-pisni zaznavni učni stil ter slušne in gibalne oblike poučevanja razlikujejo glede na letnik, ki ga obiskujejo dijaki. Ugotovili smo tudi, da je poučevanje na daljavo vplivalo na uspešnost dijakov ter da se le-ta razlikuje glede na letnik pri predmetih biologija in geografija. Spoznali smo, da vizualni, slušni in gibalni zaznavni učni stil vplivajo na uspešnost dijakov pri družboslovnih in naravoslovnih predmetih zaradi izobraževanja na daljavo, medtem ko bralni zaznavni učni stil vpliva le na uspeh pri družboslovnih predmetih. Prav tako smo ugotovili, da oblike poučevanja na daljavo ne vplivajo na uspešnost dijakov.
Ključne besede: učenje na daljavo, IKT, oblike, zaznavni učni stili, VARK model
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 343; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

2.
Upoštevanje učnih stilov pri pouku geografije v osnovni šoli
Tina Pokrivač, 2019, magistrsko delo

Opis: Raziskovalna tema magistrske naloge se navezuje na zastopanost učnih stilov pri pouku geografije v osnovni šoli, ki jih predvideva Učni načrt za predmet geografija v osnovni šoli (2011). Cilj naloge je bil raziskati, v kolikšni meri učni načrt upošteva razlikovanje med različnimi učnimi stili učencev pri pouku geografije v osnovni šoli. Da bi odgovorili na raziskovalno vprašanje, je bila opravljena analiza operativnih učnih ciljev in vsebine učnega načrta za pouk geografije v slovenski osnovni šoli. V teoretičnem delu smo sprva opredelili pojme učenje, poučevanje in učni stili. Nadalje smo opredelili različne vrste učnih stilov, pri čemer smo se podrobneje posvetili delitvi na vizualni, avditivni in motorični učni stil ter pouk geografije. V empiričnem delu magistrske naloge smo na osnovi analize Učnega načrta za predmet geografija v osnovni šoli (2011) proučevali številčno zastopanost in vrste učnih ciljev glede na prisotnost posameznih stilov ter njihovo uravnoteženost v celotnem obsegu za pouk geografije v osnovni šoli. V nadaljevanju smo analizirali didaktična priporočila v učnem načrtu za pouk geografije v osnovni šoli z vidika učnih stilov ter na podlagi ugotovitev analize učnega načrta oblikovali napotke za učitelje geografije v osnovni šoli. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike v pogostosti izbranih učni stilov. V učnem načrtu za pouk geografije največ operativnih ciljev ni natančno opredeljenih glede na predlagano vrsto učnega stila. Izmed treh opredeljenih učnih stilov je najpogosteje zastopan vizualni učni stil, nato motorični, najmanj pogost pa je avditivni učni stil. Naš zaključek na osnovi opravljene analize je, da Učnega načrta za predmet geografija v osnovni šoli (2011) ni potrebno popravljati in dopolnjevati v smislu upoštevanja učnih stilov. Neopredeljenost učnih stilov učiteljem namreč prinaša možnosti lastne izbire uporabe učnih stilov glede na posamezne razrede ali skupine učencev.
Ključne besede: učni stili, pouk, geografija, učitelj, učenec
Objavljeno: 28.02.2019; Ogledov: 566; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

3.
Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: trikotnik v 7. razredu
Nejc Podplatnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Učitelji matematike se vsakodnevno srečujejo z željo po boljšem uspehu in znanju učencev. V sodobnem svetu se ta želja mnogokrat prekriva s pridobivanjem informacij. Uspešno pridobivanje informacij pa omogoča sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija. Tehnološki dosežki so tako na najrazličnejše načine vstopili v vzgojno-izobraževalni sistem. Uporaba računalnikov, diaprojektorjev, tabličnih računalnikov in podobnega je v različnih sodobno opremljenih šolah del vsakdana. V naši raziskavi smo zato želeli preveriti uporabnost ene izmed sodobnih tehnoloških orodij po imenu interaktivni učbenik. Tak učbenik nam omogoča interakcijo med učencem in učbenikom ter daje učencu povratno informacijo o napredku. Hkrati smo želeli s tem preveriti, ali različni učni stili učencev i-učbenik različno dojemajo oziroma ali vsem učnim stilom pomaga enako dobro do višjih kognitivnih spoznanj. Za namene našega pedagoškega eksperimenta smo učence poučevali v dveh skupinah, in sicer v kontrolni in eksperimentalni skupini. Eksperimentalna skupina je uporabljala tehnologijo i-učbenika, medtem ko je kontrolna skupina uporabljala tradicionalni učbenik. Skupini sta bili po vseh statističnih analizah enakovredni in rezultati so pokazali, da med njima pri finalnem testu ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Ugotovili pa smo, da so bili ob uporabi i-učbenika statistično pomembno boljši učenci, ki so se opredelili kot učenci, ki jim je bližje vizualni učni stil.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, učni stili, interaktivnost, e-učbenik, i-učbenik, aplet, trikotnik, geometrija, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 400; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

4.
UPOŠTEVANJE UČNIH STILOV PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Kaja Kirbiš, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Upoštevanje učnih stilov pri pouku spoznavanja okolja v 3. razredu osnovne šole je sestavljena iz treh delov, in sicer teoretičnega, empiričnega in praktičnega. V njej opozarjamo na pomen učnih stilov pri pouku. Ti so pri učenju temeljnega pomena, saj pravilen način učenja pripomore k lažjemu učenju in uspešnejšim rezultatom. Teoretični del magistrske naloge zajema pregled znanstvenih ugotovitev o učnih stilih, vrstah in učnih stilih v povezavi s predmetom spoznavanje okolja. V empiričnem delu magistrske naloge je bila z vidika upoštevanja učnih stilov narejena analiza za trenutno potrjene delovne zvezke za predmet spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ugotavljamo, da v delovnih zvezkih pri predmetu spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole prevladuje vidni učni stil, sledita mu gibalni in slušni učni stil. V praktičnem delu smo predstavili štiri učne ure s poudarkom na posameznem učnem stilu ter eno uro, kjer je bil poudarek na vseh treh učnih stilih. Učenci so po vsaki uri opravili kratek preizkus znanja. Ugotovili smo, da je največ učencev najboljše rezultate doseglo pri uri, ki je vsebovala vse tri učne stile. Sledili so učenci, ki so dosegli najmanj točk pri uri, kjer je prevladoval njihov učni stil, nato učenci, ki so dosegli največ točk pri uri s poudarjenim njihovim prevladujočim učnim stilom.
Ključne besede: Učni stili, delovni zvezek, spoznavanje okolja, tretji razred, osnovna šola
Objavljeno: 19.01.2017; Ogledov: 1181; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

5.
INTELIGENTNOST IN UČNI STILI PRI POUČEVANJU TUJEGA JEZIKA V OTROŠTVU
Laura Vaš, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu na podlagi analize štirih učbenikov za angleščino kot prvi tuji jezik v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju (VIO) osnovne šole (OŠ) primerjamo pogostost pojavljanja različnih vrst inteligentnosti in učnih stilov. V teoretičnem delu najprej opredelimo pojem učni stili in predstavimo različne vrste učnih stilov, pri čemer se podrobneje posvetimo delitvi na vizualni, slušni in kinestetični učni stil. Nadalje se osredotočimo na opredelitev Gardnerjevih devet različnih vrst inteligentnosti. Posebno pozornost namenimo prepoznavanju in uporabi učnih stilov ter vrst inteligentnosti pri pouku angleščine v OŠ, in predlogom prilagoditve pouka angleščine za učence z različnimi učnimi stili in inteligencami. Temu sledi primerjava tujih raziskav, povezanih z učnimi stili, inteligentnostjo in poučevanjem tujega jezika v 2. VIO OŠ. Prav tako navajamo še smernice učiteljem in piscem učbenikov za poučevanje tujega jezika v otroštvu. V empiričnem delu magistrskega dela smo preučili, kateri učni stili in inteligence prevladujejo v učbenikih za poučevanje angleškega jezika v 2. VIO OŠ. Rezultate smo pridobili s pomočjo analize štirih učbenikov za angleščino kot prvi tuji jezik v 4. razredu OŠ. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike v pogostosti izbranih učnih stilov. Ugotavljamo, da je v učbenikih za prvi tuji jezik v 2. VIO skupno najbolj pogost slušni učni stil, sledi mu vizualni učni stil, najmanj pogost pa je kinestetični učni stil. Pri analizi posameznih učbenikov ugotavljamo, da je v dveh izmed štirih izbranih najbolj pogost vizualni učni stil, v drugih dveh učbenikih pa slušni učni stil. Nadalje ugotavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike v pogostosti izbranih vrst inteligenc. Rezultati kažejo, da je v učbenikih za angleščino kot prvi tuji jezik v 2. VIO OŠ skupno najbolj pogosta jezikovna inteligenca, medtem ko je ostalih vrst inteligenc v učbenikih zastopanih bistveno manj. Enak rezultat dobimo tudi pri analizi posameznih učbenikov glede na vrste inteligentnosti.
Ključne besede: učni stili, inteligence, poučevanje tujega jezika v otroštvu
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1119; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (967,40 KB)

6.
Formativno spremljanje kot oblika preverjanja znanja
Nastja Bat, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene temeljne značilnosti programa formativnega spremljanja razvoja učenca, ki izostreno spremlja slehernega učenca ob pomoči in povratni informaciji učitelja za doseganje optimalnega rezultata učenca, primernega njegovim realnim zmožnostim. V teoretičnem delu izvemo o samem programu formativnega spremljanja, ki se ukvarja z močnimi in šibkimi predznanji, z zagotavljanjem stika med učnimi stopnjami za dosego ciljev in z aktualnim povratnim informiranjem za oblikovanje dosežka. Predstavljene so avtentične oblike dela in pojasnjeni različni spoznavni stili, s katerimi se učitelj srečuje pri poučevanju. Kot eno izmed temeljnih oblik uvajanja formativnega spremljanja predstavlja portfolio, ki omogoča sprotno spremljanje posameznega učenca. Teoretični del vključuje tudi značilnosti take vrste uvajanja preverjanja v različnih državah po svetu. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljen izbor samega problema, torej Kosovelove konstruktivistične pesmi Kons: 4, načrtovanje in izvedba učne ure ter povratna informacija o opravljenem delu. Upoštevana je bila različnost učnih stilov posameznih učencev s pomočjo vprašalnika o učnih stilih, ki je bil predhodno izveden. Prikazano je tudi samostojno delo učencev v okviru učne ure. Vsa opažanja o štirih spremljanih učencih pa so bila tudi zabeležena v portfolio kot povratna informacija.
Ključne besede: Ključne besede: formativno spremljanje napredka, avtentične oblike dela, povratna informacija, portfolio, predznanje, učni stili, preverjanje znanja, evalvacija.
Objavljeno: 26.03.2012; Ogledov: 5124; Prenosov: 1453
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici