| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Vpeljava e-izobraževanja v učni proces zdravstvene nege
Tina Hercan, 2010, diplomsko delo

Opis: Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije je izjemno vplival tudi na področje izobraževanja. E-izobraževanje predstavlja učenje, ki ga podpira sodobna tehnologija. Najpomembnejša značilnost tovrstnega učenja je neodvisnost od kraja, časa in prostora, zato takšna oblika izobraževanja omogoča največjo možno prilagojenost uporabnikom, njihovim potrebam in željam. Diplomska naloga v teoretičnem delu zajema opredelitev e-izobraževanja. Predstavili smo njegove osnovne značilnosti, vrste, načine in oblike. Aplikativni del naloge poudarja vpeljavo e-izobraževanja v učni proces zdravstvene nege in ponuja možne pristope pri implementaciji e-izobraževanja v učni proces. Empirični del v začetku zajema predstavitev rezultatov raziskave, ki temelji na deskriptivni metodi raziskovanja in kvantitativni metodologiji. Raziskovalno orodje je predstavljal standardiziran elektronski anketni vprašalnik, ki je predhodno že bil uporabljen. Pomemben del raziskave predstavlja longitudinalna študija, v kateri smo primerjali rezultate, pridobljene v raziskavah v letu 2005 in 2010, raziskavo pa smo izvedli med študenti Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Študenti so z značilnostmi e-izobraževanja pretežno seznanjeni, vendar se jih večina tovrstnega izobraževanja predhodno ni posluževala. Velika večina anketiranih meni, da so za e-izobraževanje v zdravstveni negi bolj primerni teoretični predmeti. V nadaljevanju empiričnega dela so anketirani v raziskavi izražali svoja stališča in občutke v zvezi z e-izobraževanjem in njegovo vpeljavo v učni proces zdravstvene nege s pomočjo petstopenjske Likertove lestvice. Ugotovili smo, da e-izobraževanje predstavlja pomemben potencial na področju novih znanj v zdravstveni negi, ki ga je potrebno ustrezno razvijati in implementirati v učni proces, saj ga odlikujejo številne prednosti, ki gredo v korak s sodobnim načinom aktivnega življenja in se v največji možni meri približujejo potrebam in željam uporabnikov.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-učenje, študenti, uvajanje, načrtovanje, učni proces, zdravstvena nega
Objavljeno: 16.11.2010; Ogledov: 3088; Prenosov: 562
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

9.
OBLIKOVANJE VIZIJE OSNOVNE ŠOLE Z VIDIKA VREDNOT
Sonja Filipič, 2011, magistrsko delo

Opis: Proces oblikovanja vizije šole temelji na ugotavljanju potreb učencev, staršev, šolskega okolja in zaposlenih, prepoznavanju težav in problemov, morebitnih konfliktov, uspehov in dobrih plati svojega dela ter drugih značilnosti življenja v šoli. Pomembno je, da so v proces nabora in oblikovanja vrednot aktivno vključeni vsi, ki sooblikujejo delovanje šolske institucije. V osnovni šoli so to ravnatelj, strokovni delavci, učenci, starši in svet šole. Skupno oblikovanje nabora vrednot in strinjanje ugotovljenih skupnih vrednot je namreč osnova dobrega sodelovanja in medsebojnega zaupanja. Ugotovljene skupne vrednote so temelj načrtovanja šolske ustanove in izhodišče nadaljnjega načrtovanja vzgojnega dela šole. Tako je oblikovanje vizije osnovne šole eno izmed ključnih področij načrtovanja, kjer morajo biti cilji šole skladni z njenimi vrednotami in njene vrednote morajo biti skladne z njenimi cilji. Osnovna šola lahko le z oblikovano vizijo dobro opravlja svojo izobraževalno in vzgojno funkcijo.
Ključne besede: vrednote, vizija, poslanstvo, proces, učni načrt, osnovna šola, vzgoja, izobraževanje, načrtovanje
Objavljeno: 13.06.2011; Ogledov: 3105; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

10.
VREDNOTENJE KAKOVOSTI PEDAGOŠKEGA DELA NA GIMNAZIJAH
Tamara Gerdej, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu raziskujemo, kako dijaki vrednotijo kakovost pedagoškega dela. V Sloveniji namreč ni enotnih vprašalnikov, ki bi pokazali vrednotenje pedagoškega dela na gimnazijah. Raziskovali smo, kateri kazalniki vrednotenja kakovosti pedagoškega dela so za dijake bolj in kateri manj pomembni. Zanimalo nas je tudi, kako dijaki na različnih gimnazijah vrednotijo kakovost pedagoškega dela. Na osnovi rezultatov smo prišli do zaključkov, da je vrednotenje kakovosti pedagoškega dela, v večji meri, na obeh gimnazijah enako. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se poglobili v delo učiteljev, kako naj bi njihovo delo potekalo, kakšne lastnosti bi moral imeti uspešen učitelj in kakšne metode naj bi uporabljal za podajanje učnih vsebin dijakom. V empiričnem delu smo opisali problemsko stanje in kazalnike, ki so v diplomskem delu predmet preučevanja in raziskovanja, ter jih razdelili na sklope. Anketirance smo prosili, naj ocenijo, kako pomemben je po njihovem mnenju posamezen kazalnik za vrednotenje kakovosti pedagoškega dela. Rezultate ankete smo analizirali s pomočjo SPSS-a, in sicer s t-testi. Po analizi raziskave smo rezultate prikazali v tabelah in grafih in prišli do novih spoznanj. Raziskava je vključevala gimnazijske dijake dveh gimnazij, in sicer dijake Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica in pa dijake Ekonomske gimnazije Kranj. Rezultati raziskave so pokazali, da dijaki Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica izmed 48 kazalnikov najbolj vrednotijo kazalnike: ''Na prošnjo dijakov določeno snov ponovi in dodatno razloži'', ''Jasno določi obseg snovi, ki pride v poštev pri preverjanju znanja'' in ''Opozori na poglavja ali učne vsebine, ki se na maturi pojavljajo pogosteje''. Na Ekonomski gimnaziji Kranj pa največjo povprečno oceno, pripisujejo kazalniku: ''Spoštuje dijake'', vsi že prej omenjeni kazalniki pa zasedajo drugo mesto. Vse te kazalnike so vrednotili na 4-stopenjski lestvici ocenjevanja oziroma strinjanja. Rezultati povedo, da si dijaki želijo pridobiti novo kakovostno znanje ter znanje tudi pokazati oziroma dokazati. Dijaki obeh gimnazij najmanj vrednotijo kazalnika: ''Uporablja metodo učenja z miselnimi vzorci'' in ''Pravočasno prihaja na učne ure in ne odhaja predčasno''. Vendar pa dijaki Ekonomske gimnazije Kranj najmanj ocenjujejo tudi kazalnik: ''Uporablja prosojnice in grafoskop''. Rezultati prikazujejo, da si dijaki želijo novosti in interaktivnosti, hkrati pa so nas presenetili rezultati o netočnosti. Na osnovi rezultatov raziskave smo pritrdili svoje osnovno raziskovalno vprašanje, ki se glasi: ''Ali gimnazijski dijaki Ekonomske gimnazije Kranj in Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica enako vrednotijo kazalce kakovosti pedagoškega procesa?'', kar pa smo že v naprej predvideli, saj vsi spremljajo pedagoški proces iz istega zornega kota.
Ključne besede: • kakovost pedagoškega dela • vrednotenje • učni proces
Objavljeno: 28.11.2011; Ogledov: 1618; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici