1. Uporaba didaktičnih iger pri pouku zgodovine v osnovni šoli : magistrsko deloEva Fekonja, 2024, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil s pomočjo kvantitativnega in kvalitativnega metodološkega pristopa ugotoviti, v kolikšni meri se učitelji zgodovine v osnovni šoli poslužujejo didaktičnih iger pri svojem pouku.
V teoretičnem delu smo analizirali otroško igro, različne vrste iger, kot so fizična igra, simbolna igra in igra s pravili, ter raziskali, kako te oblike iger prispevajo k razvoju in učenju otrok. Poseben poudarek smo namenili didaktičnim igram in njihovi vlogi pri spodbujanju aktivnega učenja ter inovativnim učnim metodam, ki presegajo tradicionalne pedagoške pristope. Primerjali smo tradicionalni pouk in pouk, obogaten z didaktičnimi igrami, ter preučili prednosti in slabosti obeh metod. V empiričnem delu smo s kvantitativno raziskavo preučevali pogostost uporabe didaktičnih iger pri pouku zgodovine ter jih kvalitativno preizkusili na Osnovni šoli Fram. Rezultati kažejo, da učitelji prepoznavajo didaktične igre kot učinkovito dopolnilo pri utrjevanju in ponavljanju snovi, saj spodbujajo aktivnost in motivacijo učencev. Učitelji, ki uporabljajo formativno spremljanje, igre pogosteje vključujejo v pouk, vendar se hkrati soočajo z izzivi, kot sta pomanjkanje časa in manjša primernost iger za preverjanje znanja.
Ključne besede: Otroška igra, didaktične igre, formativno spremljanje, učni proces, učenje
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (1,78 MB) |
2. Vpliv izbranih učnih metod in oblik na učne rezultate pri pouku geografije v 7. razredu osnovne šole : magistrsko deloLana Matjašič Filipič, 2016, magistrsko delo Opis: Geografsko izobraževanje je za družbo izjemnega pomena. Zaradi svoje izjemno široke izobraževalne vsebine je geografija tako naravoslovna kot družboslovna veda.
Za uresničevanje ciljev pri predmetu geografija so izjemnega pomena pristopi k učenju in poučevanju geografije. Za pouk geografije je pomembno, da ne temelji zgolj na učenju in pomnjenju dejstev. Pomembno je, da učenci pri pouku geografije s pomočjo raziskovalnega dela samostojno prihajajo do spoznanj na področju zakonitosti v naravi in družbi.
V teoretičnem delu smo predstavili predmet geografije v osnovni šoli z vidika izobraževalnih ciljev in vsebin, ki so zapisani v učnem načrtu za predmet geografija v osnovni šoli. S teoretičnega vidika smo osvetlili učne oblike in metode pouka. Poudarili smo tiste učne oblike in metode, ki so posebej značilne za pouk geografije.
V empiričnem delu nas je zanimalo, pri kateri od izbranih učnih oblik so učenci dosegli najvišji učni rezultat. Ugotovili smo, da so najvišji učni rezultat dosegli pri frontalni učni obliki pouka z uporabo računalnika kot učnim sredstvom.
Do učnega rezultata pri pouku geografije smo prišli z merjenjem in vrednotenjem znanja. Prav je, da proces vrednotenja zaključimo s povratno informacijo, ki učitelju služi za nadaljnje načrtovanje in izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, učencu pa za analizo lastnega znanja in postavitev ciljev za nadaljnje delo.
Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, proces, preverjanje, ocenjevanje in vrednotenje.
Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, učni proces, preverjanje, ocenjevanje, vrednotenje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.11.2017; Ogledov: 2175; Prenosov: 363
Celotno besedilo (1,88 MB) |
3. Primerjava učnih načrtov in vključenost priporočil za medpredmetno povezovanje likovnih vsebinEda Birsa, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: S kvalitativno analizo vseh učnih načrtov predmetov od 1. do 5. razreda osnovne šole v Sloveniji smo želeli ugotoviti, kako so v učne načrte vključena priporočila za medpredmetno povezovanje. Razvrstili smo jih v tri kategorije: navedbe predmetov, implicitne navedbe in eksplicitne navedbe. Rezultati kažejo, da nekaterih pojmov, ki so predvideni pri posameznem predmetu za povezovanje z likovno umetnostjo v nekem razredu oz. vzgojno-izobraževalnem obdobju, v učnem načrtu likovne umetnosti ni zaslediti.
Ključne besede: likovna umetnost, učni načrt za likovno umetnost, celostni učni proces likovne umetnosti, osnovna šola, medpredmetno povezovanje
Objavljeno v DKUM: 30.10.2017; Ogledov: 1333; Prenosov: 433
Celotno besedilo (537,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vodenje filozofske diskusije v srednji šoliRobi Gumpot, 2016, diplomsko delo Opis: Predmet diplomskega dela je predstaviti didaktični pristop poučevanja filozofije v srednji šoli. Na teoretični ravni so predstavljeni: učni načrt filozofije, naloge splošnih in strokovnih gimnazij v Sloveniji, koncepti poučevanja filozofije, kako voditi filozofsko diskusijo in kateri so ključni elementi dobre filozofske diskusije. Navedena sta tudi učno gradivo in literatura, ki sta predvidena za poučevanje filozofije v srednji šoli. Na praktični ravni je podrobno predstavljen proces poučevanja filozofije v srednji šoli s pomočjo prepisov zvočnih posnetkov dveh učnih ur. Prikazano je, kako je potekalo pripravljanje na učni uri, njuna izvedba, natančna analiza in kaj se pridobi od prvega do drugega nastopa oziroma med poslušanjem in prepisovanjem zvočnih posnetkov. Ugotovitve so navedene v kratkem seznamu rezultatov učenja. V sklepu so zajete in navedene ugotovitve, do katerih je to diplomsko delo pripeljalo.
Ključne besede: didaktični pristop, filozofija, učni načrt, naloge gimnazij, koncepti poučevanja, vodenje, diskusija, literatura, proces, analiza.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 1348; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,04 MB) |
5. ODNOS UČENCEV IN UČITELJEV DO SODOBNE INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V UČNEM PROCESUTina Unuk, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil podrobneje raziskati, katere prednosti in slabosti prinaša razvoj sodobne IKT v učni proces in kako ta vpliva na drugačno vlogo učiteljev in učencev v učnem procesu. Prav tako je bil namen diplomske naloge ugotoviti, kakšno je sprejemanje pouka, podprtega z IKT s strani učiteljev in učencev. Osnova empiričnega raziskovanja je bilo anketiranje učiteljev in učencev na srednji in osnovni šoli. V ta namen je bil sestavljen vprašalnik, ki ga je rešilo 202 anketirancev. Analiza rezultatov vprašalnika je pokazala, da učitelji in učenci pozitivno sprejemajo IKT pri pouku. Prav tako so oboji mnenja, da so zaradi uporabe IKT pri pouku učenci bolj motivirani, raje sodelujejo pri pouku, so aktivnejši ter hitreje obvladajo določeno snov. Ugotovili smo, da so učenci mnenja, da s pomočjo IKT lažje pridejo do potrebnih informacij in so – v primerjavi z učitelji – v večjem deležu mnenja, da IKT postaja glavni vir informacij in prenašalec snovi. Razvidno je torej, da se tako učitelji kot učenci zavedajo pomembnosti uporabe IKT pri pouku ter pozitivno sprejemajo njeno vključenost v vzgojno-izobraževalni proces.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), učitelj, učenec, učni proces
Objavljeno v DKUM: 16.06.2016; Ogledov: 2177; Prenosov: 323
Celotno besedilo (958,29 KB) |
6. Organizational behaviourRobert Kreitner, Angelo Kinicki, Marc Buelens, 1999, učbenik za višje in visoke šole Ključne besede: organizacija poslovanja, vedenje, behaviorizem, organizacijski sistemi, organiziranost, organizacija, evalvacija, ocenjevanje, organizacijske strukture, uspešnost poslovanja, vodenje, TQM, management, celovita kvaliteta, uporaba človeških zmogljivosti, rezultati, organizacijska kultura, življenjski cikel, človeški potencial, vrednote, učni proces, spremembe, medkulturna komunikacija, individualizem, osebnost, psihologija osebnosti, čustva, zaznavanje, motiviranje, delovne skupine, zaposlenost, moč, enakopravnost, konflikti, reševanje problemov, pogajanje, modifikacija, samospoznavanje, stres
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1626; Prenosov: 125
 Povezava na celotno besedilo |
7. Model informacijskega opismenjevanja v slovenskem visokošolskem sistemu : doktorska disertacijaZdenka Petermanec, 2008, doktorska disertacija Opis: Teoretično izhodišče naloge predstavljajo koncept informacijske pismenosti kot najbolj razvite oblike pismenosti doslej, smernice, modeli in programi informacijskega opismenjevanja iz informacijsko razvitega sveta, ki elemente informacijske pismenosti funkcionalno združujejo in vrednotijo. Predstavljena so moderna spoznanja kognitivne znanosti v povezavi z najpomembnejšemi segmenti informacijske pismenosti: znanje za reševanje problemov, spretnosti iskanja informacijskih virov, kritičnost pri njihovi izbiri in sposobnost učinkovite uporabe informacij. Vse to v procesu informacijskega opismenjevanja nenehno nadgrajujemo. Pri informacijskem opismenjevanju je izpostavljena vloga študenta, visokošolske knjižnice, bibliotekarja in učitelja. V okviru raziskave je bil oblikovan program informacijskega opismenjevanja in eksperimentalno preizkušen v pedagoški praksi. Na osnovi dobljenih rezultatov je bil oblikovan model informacijskega opismenjevanja, ki bi ga veljalo vključiti kot izbirni ali obvezni predmet v bolonjsko prenovo študijskih programov, ki je v slovenskem visokem šolstvu v teku.
Ključne besede: informacije, modeli, izobraževanje, učni proces
Objavljeno v DKUM: 08.06.2015; Ogledov: 3298; Prenosov: 368
Celotno besedilo (2,35 MB) |
8. RAZVOJ UČNEGA MODULA ZA UČENJE OSNOV PROGRAMIRANJA INDUSTRIJSKIH KRMILNIKOVBožo Gerlica, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo zajema izdelavo elektro-pnevmatskega krmilja z vso centralno periferijo in pripadajočo osnovo tekočega traku, ki omogoča nadaljnjo razširitev in služi kot učni pripomoček za učenje osnov programiranja. Kot primer uporabe je prikazan postopek izgradnje makete tekočega traku s celotno pnevmatsko ter elektronsko decentralno periferijo, potrebno za izvedbo delovanja avtomatiziranega procesa sortiranja kosov različnih velikosti. V nadaljevanju je predstavljena izdelava celotne logike, potrebne za delovanje v avtomatskem režimu, ki je razvita s programskim orodjem SIEMENS S7 in teče v SIEMENS inteligenčnem vmesnem modulu IM 151-7.
Ključne besede: avtomatiziran proces sortiranja, učni modul, maketa sortirnice, SIEMENS Simatic, CPU IM151-7, STEP 7 WinCC
Objavljeno v DKUM: 19.02.2015; Ogledov: 1612; Prenosov: 271
Celotno besedilo (9,09 MB) |
9. UPORABA SODOBNE INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE NA PRIMERU INTERAKTIVNE TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLISvjetlana Djukić, 2012, diplomsko delo Opis: Geografija kot veda o sodobnem svetu in kako je le ta nastal, potrebuje tudi sodobno pedagoško razlago, ki naj bo čim bolj v koraku s časom. (Zupan, 2007). V diplomskem delu obravnavamo uporabo interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli.
V teoretičnem delu smo opredelili značilnosti sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) s poudarkom na interaktivni tabli. Opisali smo značilnosti interaktivnih tabel: vrste le teh, njihovo delovanje, didaktično uporabnost, prednosti in slabosti ter funkcije. Ugotovili smo, da interaktivna tabla združuje vsa sodobna učna sredstva in da z njo postaja izobraževalni proces mnogo učinkovitejši in zanimivejši.
V empiričnem delu smo interaktivno tablo preizkusili pri urah geografije v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole. Po končanih šolskih urah smo opravili anketiranje med učenci, ki so sodelovali pri pouku ter analizirali rezultate anketnega vprašalnika.
Ključne besede: geografija, informacijsko komunikacijska tehnologija, interaktivna tabla, izobraževalni proces, učni cilji
Objavljeno v DKUM: 08.10.2012; Ogledov: 2733; Prenosov: 225
Celotno besedilo (3,09 MB) |
10. PRODUKCIJA DOKUMENTARNEGA FILMA KOT UČNI PRIPOMOČEKLudvik Rogan, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen proces izdelave dokumentarnega filma od ideje do končnega izdelka, ki zajema procese predprodukcije, produkcije in postprodukcije ter distribucije samega filma. Video in dokumentarni film v učnem procesu je obravnavan tako z vidika uporabe kot tudi nastanka v šolskem okolju. Teoretični del je podkrepljen z analizo opravljenega raziskovanja in s prikazom praktičnega primera produkcije dokumentarnega filma kot učnega pripomočka v šolskem okolju, filma o Primožu Trubarju – Rodoljubu ilirskem.
Ključne besede: film, učni proces, dokumentarni film, dokumentarni film kot učni pripomoček, predprodukcija, produkcija, postprodukcija, Primož Trubar, Rodoljub ilirski
Objavljeno v DKUM: 06.08.2012; Ogledov: 3111; Prenosov: 287
Celotno besedilo (4,02 MB) |
