| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ALTERNATIVNI PRISTOPI PRI POUKU GEOGRAFIJE NA PRIMERU VSEBIN IZ EKONOMSKE GEOGRAFIJE
Maja Šalamun, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava področje alternativnih pristopov pri pouku geografije na primeru vsebin iz ekonomske geografije. V prvem delu diplomske naloge najprej predstavljamo teoretična izhodišča v povezavi z doseganjem kakovostnega znanja ter nekaj osnov iz ekonomske geografije. Izpostavljamo pomembnost kompetenc ter vlogo učitelja kot usmerjevalca in spodbujevalca učnega procesa. Ker je bil eden izmed naših glavnih ciljev priprava učnih ur z ''zahtevnejšimi'' ekonomsko geografskimi vsebinami na način, da bodo učenci z aktivnimi metodami pridobili uporabno in trajnejše znanje, smo na osnovi primerjave sedanjega učnega načrta s simulacijama (za področje ekonomske geografije) izbrali bazo za omenjene priprave. V aplikativnem delu smo pripravili pedagoško-didaktični eksperiment (''Naš geo eksperiment'') s šestimi alternativno zasnovanimi učnimi pripravami s področja ekonomske geografije. Vsak tematski sklop je obravnavan z različnimi učnimi pristopi, oblikami in metodami z namenom ugotavljanja učinkov, prednosti in pomanjkljivosti posameznih učnih pristopov v praksi. V empiričnem delu smo izvedli polstrukturiran intervju s tremi učitelji geografije, s čimer smo poskušali dobiti povratne informacije o smiselnosti in učinkovitosti aktivno zasnovanih ur s področja ekonomske geografije (''Naš geo eksperiment'') iz vidika gimnazijskih učiteljev. Na osnovi ugotovitev smo potrdili tudi delovno hipotezo: ''Sodobne, aktivno zasnovane učne pristope večina gimnazijskih učiteljev vidi kot težje izvedljive in manj učinkovite glede usvojitve v učnih načrtih zahtevanih vsebinskih znanj.'' Menimo, da je temi alternativni pristopi pri poučevanju ekonomsko-geografskih vsebin potrebno nameniti več pozornosti, saj so izsledki naše raziskave na več mestih diametralno nasprotni. Pokazali so, da med nekaterimi učitelji obstaja želja in pripravljenost za spremembe na področju ekonomske geografije, ki so v skladu z današnjim časom (''geo eksperiment'') z večletnimi dognanji in na tem temelječimi smernicami. Ob tem pa na drugi strani še vedno opažamo zadržan in odklonilen odnos do aktivnih učnih oblik dela nekaterih intervjuvanih učiteljev geografije.
Ključne besede: alternativni pristopi poučevanja ekonomske geografije, učni načrt.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 1767; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

2.
Učinkovitost konceptualnega pouka fizike v srednji šoli
Simon Ülen, 2014, doktorska disertacija

Opis: Sodobna informacijska družba od mladega človeka pričakuje, da se bo po končanem izobraževanju znal prilagajati hitrim spremembam. Pričakuje posameznika, ki bo samoiniciativen, fleksibilen, motiviran, usposobljen za reševanje problemov in sposoben sprejemanja odločitev. Posledično postaja poučevanje vedno bolj kompleksno. Tradicionalni pristopi, ki učenca več ali manj postavljajo v položaj pasivnega poslušalca, ne sledijo spremembam v sodobno razvitem svetu. V zadnjih dveh desetletjih se zelo intenzivno iščejo novi učni pristopi v poučevanju, s ciljem izboljšati učni proces. Vpeljava konceptualnega pristopa poučevanja in učenja fizike (Conceptual Learning of Science – CoLoS) je postala ob izrednem napredku informacijsko komunikacijske tehnologije toliko bolj zanimiva tudi za tiste učitelje, ki so sicer bolj naklonjeni tradicionalnim učnim pristopom v poučevanju fizike. V obširni analizi novih učnih pristopov smo ugotovili, da je konceptualni pouk fizike že uveljavljen učni pristop, da pa še ne obstaja znanstveno preverjena raziskava o učinkovitosti konceptualnega učenja fizike v srednjih šolah. Namen raziskave je bil: • analizirati uspešnost konceptualnega pouka fizike, podprtega z izbranimi konceptualnimi modeli (fizleti), v primerjavi s tradicionalnim frontalnim poukom fizike v srednji šoli; • s strategijo presoje kot dodatnim mehanizmom v pedagoškem eksperimentu analizirati uspešnost konceptualnega pouka fizike v doseganju višjih taksonomskih nivojev znanja; • preučiti vplive opazovanih faktorjev na uspešnost izbranega učnega pristopa – spol testiranih dijakov in njihova predhodna ocena iz fizike. Doktorska disertacija je strukturirana iz dveh delov. V teoretičnem delu izpostavimo poglavitne razloge za uvedbo inovativnih didaktičnih (učnih) pristopov v sodobnem izobraževanju. Analiziramo stanje pouka fizike in naravoslovja nasploh. Posebej izpostavimo novejše rezultate mednarodnih raziskav TIMMS (Trends in International Mathematics and Science Study) in Pisa (Programme for International Student Assessment). V nadaljevanju predstavimo pregled raziskav o vlogi in pomenu sodobnih učnih pristopov pouka fizike ter raziskave na področju primerjav sodobnih učnih pristopov (podprtih z računalniškimi simulacijami) s tradicionalnimi pristopi pri pouku fizike. Nato predstavimo različne oblike pouka in metode poučevanja ter izpostavimo sodobnejše, za katere menimo, da so v luči vse hitrejšega razvoja sodobne tehnologije ustreznejše za poučevanje fizike v srednji šoli. Tradicionalni frontalni pouk fizike žal še vedno ostaja najpogostejša oblika poučevanja fizike v srednji šoli, zato ga posebej predstavljamo; obenem izpostavljamo prednosti in pa predvsem slabosti te oblike pouka fizike, na katere opozarjajo številni raziskovalci doma in po svetu, in predstavljajo osnovni motiv inovativnih projektov na področju poučevanja fizike za iskanje novih, ustreznejših učnih pristopov k poučevanju fizike. Nadalje predstavljamo tri ključne komponente, ki bi jih moral vsebovati sodobni pouk fizike: problemski pouk, IKT pri pouku fizike in eksperiment pri pouku fizike. Omenjene komponente so ključne pri konceptualnem učenju fizike, ki ga podrobno obravnavamo – podamo njegove temeljne značilnosti in predstavimo njegovo razširjenost po svetu in pri nas. V ključnem delu teoretičnega dela disertacije postavimo model konceptualnega pouka fizike v slovenski srednji šoli in predstavimo strategije presoje kot analitični mehanizem za določitev taksonomskih nivojev globin znanja. Teoretični del zaključujemo z analizo starega in prenovljenega učnega načrta fizike za srednje šole, pri čemer poudarimo bistvene razlike obeh učnih načrtov in analiziramo možnosti uvajanja konceptualnega pouka fizike z ozirom na obstoječi učni načrt. Na osnovi zgoraj predstavljenih teoretičnih izhodišč smo pripravili komplet gradiv za izvedbo pedagoškega eksperimenta, s ciljem preveriti učinkovitost konceptualnega pouka fizike v srednji šoli: učne priprave za trad
Ključne besede: izobraževanje, fizika, didaktika fizike, poučevanje fizike, učni pristopi, konceptualni pouk fizike, IKT, konceptualni modeli – fizleti, didaktični model, empirična raziskava, interaktivna e-gradiva, strategije presoje
Objavljeno v DKUM: 24.07.2014; Ogledov: 2627; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (5,16 MB)

3.
Regionalna geografija Jugovzhodne Azije za potrebe študentov geografije
Sandra Špoljar, 2014, magistrsko delo

Opis: Regionalna geografija Azije je sestavni del učne snovi geografije v osnovni in srednji šoli. Njen pomen in položaj pa se spremenita na ravni visokošolskega študija, kjer so njene vsebine na oddelkih za geografijo različno zastopane. V magistrskem delu smo želeli predstaviti strukturo učnih načrtov za predmet geografija Azije na slovenskih in izbranih tujih univerzah. Naša raziskava je temeljila na primerjavi učnih načrtov z vidika vsebin, kompetenc in obsega. Ob tem so nas zanimala tudi pričakovanja študentov o prihodnosti regionalne geografije Azije. V ta namen smo izdelali anketni vprašalnik, s katerim smo slovenske študente geografije povprašali, kakšno geografijo Azije si želijo, katere vsebine se jim zdijo pomembne, kako ocenjujejo obstoječa gradiva in kakšna gradiva si želijo v prihodnosti. Predhodno smo si želeli ustvariti mnenje o gradivih, ki so trenutno na voljo študentom, zato smo analizirali obstoječa slovenska in angleška gradiva, ki obravnavajo Jugovzhodno Azijo. Gradiva smo izbrali po predhodno postavljenih kriterijih in jih analizirali z vidika potreb študentov geografije in z vidika zastopanosti regionalnogeografskih pristopov. V zaključnem delu naloge smo najdena gradiva združili v E-priročnik in jih predstavili v obliki zgoščenke. Ta zgoščenka je namenjena predvsem študentom geografije, saj vsebuje na enem mestu zbrana gradiva o Jugovzhodni Aziji, ki jih bodo lahko uporabili v nadaljevanju svoje poklicne poti.
Ključne besede: učni načrti, študenti geografije, visokošolski študij geografije, regionalna geografija Azije, gradiva, regionalnogeografski pristopi
Objavljeno v DKUM: 12.06.2014; Ogledov: 2019; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

4.
Didaktična analiza E-učbenika astronomskih vsebin pri pouku fizike v osnovni šoli
Urška Jagodič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu po predmetih in drugih dejavnostih predstavimo astronomske vsebine v osnovni in srednji šoli. Za vse astronomske vsebine raziščemo medpredmetne povezave. Namen medpredmetnega povezovanja je večja prenosljivost znanja, s čimer ustvarjamo pogoje za boljše razumevanje, večjo uporabnost znanja in s tem tudi večjo ustvarjalnost na vseh predmetnih področjih. Pri medpredmetnih povezavah poiščemo horizontalne in vertikalne povezave astronomije z drugimi predmetnimi področji. Učbenike, ki so bili do sedaj glavni vir znanja, vse bolj dopolnjuje informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) z različnimi multimedijski in interaktivnimi elementi. Zato je v nastajanju množica e-učbenikov, ki prihajajo kot del sodobnega, kakovostnega načina poučevanja in učenja. V diplomskem delu najprej predstavimo do sedaj pripravljene in dostopne e-učbenike in jih primerjamo med seboj, nato pa s sodelovanjem strokovnjakov s področja astronomije in didaktike raziščemo uporabnost E-učbenika pri poučevanju in izpeljemo sklepe, ki so potrebni za uspešno delo ob uporabi e-učbenika.
Ključne besede: fizika, astronomija, učni načrt, didaktični pristopi, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), e-učbenik, interaktivnost.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2013; Ogledov: 2501; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

5.
Uspešnost tradicionalnih učnih metod pri vnašanju sodobnih znanstvenih dognanj v osnovnošolski pouk fizike
Robert Repnik, 2012, doktorska disertacija

Opis: V zadnjem času smo priča izredno hitremu znanstvenemu in tehnološkemu razvoju, katerega rezultat so mnoge naprave in pripomočki, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. V najrazličnejših medijih zasledimo poročila o zanimivih in pomembnih znanstvenih odkritjih, ki zanimajo tudi učence in dijake, vendar so te informacije prepogosto preveč poenostavljene, napačne ali pa prekompleksne in nerazumljive. Marsikaterega učenca tudi zanima princip delovanja sodobnih orodij, kakor na primer mobilni telefon, optični vodniki, tekočekristalni zasloni itd. Odgovore na ta vprašanja sam navadno težko poišče. Kot ena najprimernejših rešitev zato se ponuja pri pouku fizike in to že v osnovni šoli. Formalno učni načrt osnovnošolske fizike omogoča delno že v okviru temeljnih vsebin, delno pri predlaganih izbirnih vsebinah, predvsem pa v določenem obsegu vsebinsko nerazporejenih učnih ur predmeta obravnavo tematik po avtonomni izbiri učitelja, zaradi aktualizacije pouka in rasti motivacije je pri tem smiselno upoštevati tudi želje in interese učencev. Kljub temu pa opažamo, da se učitelji v šolski praksi le redko odločijo uporabiti vsebinsko nerazporejene ure za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v osnovnošolski pouk fizike, večinoma so namenjene ponavljanju, dopolnjevanju že obravnavane snovi, utrjevanju in preverjanju znanja. Pričujoča doktorska disertacija je strukturirana iz dveh delov. V teoretičnem delu obravnavamo pomembnejše zgodovinske prelomnice v razvoju znanosti in tehnologije, pomembne spremembe v razvoju didaktike in še posebej didaktike fizike, osredotočimo se na razvoj pouka fizike pri nas, podrobneje pa predstavimo evolucijo osnovnošolskega učnega načrta z vidika formalnih možnosti za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike. Predstavimo didaktične oblike in metode ter uporabljene didaktične pristope, na katere smo se v raziskavi omejili. Predstavimo različne vrste za naravoslovje pomembnih kompetenc (ključne, generične in predmetno specifične) ter strategije presoje kot učinkovit mehanizem za določanje nivojev znanja pri pouku fizike. Na koncu postavimo strukturalni model izobraževalne fizike v osnovni šoli za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike. V empiričnem delu predstavimo osnovne podatke o raziskavi, v katero smo v obdobju dveh šolskih let (2009/2010 in 2010/2011) zajeli 365 učencev iz sedmih slovenskih osnovnih šol. Najprej smo ugotovili incializacijsko stanje glede stanja motivacije ter predznanje učencev na temeljnem nivoju znanja (faktografsko znanje), višjem nivoju (analiza, primerjava) ter zahtevnejšem nivoju (sklepanje, vrednotenje). Sledil je pouk določene tematike z izbranim didaktičnim pristopom. Nazadnje smo ugotovili finalno stanje v istih kategorijah ter v analizi raziskali spremembe v stanju motivacije in v napredku pri navedenih kategorijah znanja. V analizi smo prikazali izide glede na opazovane faktorje, ki smo jih pridobili z uporabo naslednjih metod: frekvenčne distribucije, mere srednjih vrednosti, variacije in normalnosti distribucije, indeks težavnosti (p %), preizkus hipoteze neodvisnosti in hipoteze enake verjetnosti (χ2 preizkus) ter z enofaktorsko in dvofaktorsko analizo variance. Na osnovi 8 postavljenih tez smo izpeljali 35 hipotez, s katerimi smo preverili učinke eksperimentalnega faktorja na uspešnost vnašanja sodobnih znanstvenih dognanj v pouk osnovnošolske fizike. S preizkusi statistične značilnosti razlik med posameznimi didaktičnimi pristopi glede na upoštevane faktorje smo potrdili 18 zastavljenih hipotez, 17 hipotez pa ne. Najpomembnejše spoznanje pa je, da na osnovi teoretične raziskave in empiričnih rezultatov ugotavljamo, da je postavljen strukturalni model izobraževalne fizike v osnovni šoli za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike možen in uspešen.
Ključne besede: izobraževanje, fizika, didaktika fizike, osnovna šola, pouk fizike, učne metode, učne oblike, strategije, didaktični pristopi, prenos znanstvenih dognanj, strategije presoje, testiranje, empirične raziskave, učni načrt, didaktični model, IKT
Objavljeno v DKUM: 19.09.2012; Ogledov: 3154; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (15,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici