| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališče staršev o izvajanju pouka izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja
Tea Fideršek, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu, ki obsega teoretični in empirični del, smo raziskali stališče staršev o izvajanju pouka izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja. Sodelovalo je 125 staršev učencev 3. razreda iz petih osnovnih šol v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo predstavili predmet spoznavanje okolja. Opredelili smo pojma izkustveno učenje in pouk izven učilnice. Na kratko smo omenili tudi vključevanje staršev, ki je bilo ključnega pomena za našo raziskavo. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili, ali se starši strinjajo z izvajanjem pouka izven učilnice, koliko so pripravljeni sodelovati in koliko sploh imajo možnosti za sodelovanje. Ugotovili smo, da večina staršev pozna izraz pouk izven učilnice in razume njegov pomen, vendar so slabo seznanjeni z izvajanjem te oblike pouka na šoli, kamor hodijo njihovi otroci. S tem je povezana tudi nevednost staršev o možnostih sodelovanja pri izvajanju. Vseeno je raziskava pokazala, da imajo večjo željo po sodelovanju starši, katerih otroci obiskujejo podeželsko šolo. Izkušnje staršev, ki so se s tem delom že seznanili, so zelo pozitivne. V največji meri so starši sodelovali pri predstavitvi raznih poklicev ali kot pomoč v razredu, nekateri starši pa to prakticirajo tudi v svoji službi. Starši se strinjajo, da se lahko pouk izven učilnice izvaja na različnih lokacijah, vendar jim določene stvari še vedno predstavljajo oviro.
Ključne besede: pouk izven učilnice, vključevanje staršev, izkustveno učenje, zunanji učni prostor, predmet spoznavanje okolja
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 936; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
POUČEVANJE DRUŽBOSLOVNIH VSEBIN IZVEN UČILNICE NA PRIMERU KULTURNEGA DNEVNIKA
Urška Košica, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge opisujem družboslovne vsebine in cilje predmeta družba, podrobneje pa vsebinski sklop Ljudje v času ter ugotovitve, kje vse v obravnavanem sklopu je možno medpredmetno povezovanje, ki stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med različnimi predmeti. Predpostavljam, da je izkustveno učenje zanimivejše in ima večji učinek na zapomnitev učne snovi, zato je posebna pozornost v nalogi namenjena izkustvenemu učenju in kot eni od strategij izkustvenega učenja projektnemu delu. Podrobneje je kot ena od metod dela predstavljen učni sprehod (ekskurzija). V nadaljevanju opisujem kulturno-umetnostno vzgojo kot presečišče dveh sektorjev – kulturnega in izobraževalnega; cilji kulturno-umetnostne vzgoje se z medpredmetnimi povezavami in dejavnostmi uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Na področju kulturno-umetnostne vzgoje predstavljam tudi aktualne smernice v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Po pregledu učbenikov za predmet Družba navajam zastopanost učnih vsebin in naslovov, kjer so obravnavane vsebine s področja kulturne dediščine. Natančneje predstavim tudi nekaj primerov dobrih praks projektnega dela v slovenskih šolah s tega področja. V praktičnem delu opisujem Kulturni dnevnik, ki je moj avtorski interdisciplinarni mrežni kulturno-izobraževalni projekt, ki je zaradi svoje izjemne povezovalne vloge na področju kulturnega izobraževanja in multikulturnosti ter ustvarjalnosti s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije prepoznan kot primer dobre prakse. Kulturni dnevnik zastopa vse pomembne veje umetnosti in povezuje osnovne šole z najvidnejšimi kulturnimi ustanovami v Mariboru. Kot primer učnega sprehoda (ekskurzije) in eno od enot projektnega dela v Kulturnem dnevniku predstavljam del programa, ki ga izvajamo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Maribor in obravnava vsebine s področja kulturne dediščine. V praktičnem delu, ki je bil izveden z učenci 5. razredov OŠ Kamnica, so predstavljeni priprava, izvedba in vrednotenje ekskurzije. Potek učnega sprehoda je dokumentiran tudi s fotografijami. Na koncu je bila izvedena anketa, s katero smo evalvirali izvedbo učnega sprehoda, povratne informacije pa nakazujejo na to, da ima aktivno izvajanje vsebin izven učilnice izjemno pozitivne učinke na učence. Z diplomskim delom želim pokazati, kako lahko z dobrim sodelovanjem šol in kulturnih ustanov učencem omogočimo doživeto usvajanje znanja in navduševanje nad našo skupno zgodovino. S pomočjo dela na terenu lahko učenci razvijajo svojo ustvarjalnost, spretnosti in sposobnosti, poleg njih pa še pomembne socialne kompetence. S tem, da oblikujemo in naravnamo pouk v največji možni meri na praktičnih izkušnjah, soustvarjamo kulturno osveščenega in estetsko občutljivega posameznika, kar je gotovo izjemno pomembno za skupno prihodnost.
Ključne besede: predmet Družba, medpredmetno povezovanje, izkustveno učenje, projektno delo, učni sprehod (ekskurzija), kulturna dediščina, Kulturni dnevnik
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1119; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

3.
RAZVOJ ROČNIH SPRETNOSTI PRI POUKU NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE S POUDARKOM NA LESNIH GRADIVIH
Katja Golob, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava razvojne značilnosti otrok in njihove zmožnosti za tehnične dejavnosti pri predmetu naravoslovje in tehnika, ki se izvaja v 4. in 5. razredu osnovne šole. Predmet združuje naravoslovje, ki se ukvarja s proučevanjem zakonitosti delovanja narave, in tehniko, ki te zakonitosti uporablja za spreminjanje narave v korist človeka. Spoznavanje in utrjevanje naravoslovnih pojmov se dopolnjujeta z obdelavo gradiva do zamišljenega izdelka, z uporabo tehničnih sredstev in primerne organizacije dela. Predstavljeni so cilji predmeta naravoslovje in tehnika v povezavi z lesnimi gradivi, opisani osnovnošolski predmeti, ki vključujejo obravnavo lesnih gradiv, in predstavljena vključenost lesne tematike pri pouku v drugih državah. Posebno pozornost namenjamo učiteljevemu vpeljevanju lesnih gradiv v učni proces pri pouku naravoslovja in tehnike. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene med 146 učitelji podravskih osnovnih šol, so: učitelji namenijo malo ur teoretičnim vsebinam o lesu, nekoliko več praktičnemu delu učencev, pri čemer so večje implementacije lesnih gradiv pri pouku deležni učenci četrtih razredov in pri učiteljih z večletnimi delovnimi izkušnjami. Največje ovire za izvajanje praktičnega dela učiteljem predstavljajo pomanjkanje orodij in pripomočkov za obdelavo lesa, prevelike skupine učencev in premalo razvite ročne spretnosti učencev. V Podravski regiji zelo majhen delež šol izvaja neobvezni izbirni predmet tehnika ali izbirni predmet obdelava gradiv: les, saj se zanju odloča premalo učencev, čeprav predmeta spodbujata razvoj ročnih spretnosti, ki so pri današnjih učencih vedno manj razvite. Učencem je treba približati naravo in les že v šoli, saj bi s tem spodbudili njihov primarni interes po raziskovanju in ustvarjanju ter posledično urili ročne spretnosti pri obdelavi in oblikovanju lesa ter drugih materialov.
Ključne besede: motorični razvoj, ročne spretnosti, predmet naravoslovje in tehnika, učni načrt, izdelki iz lesnih gradiv
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1346; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

4.
MODEL POUČEVANJA SPOZNAVANJA SVOJEGA MESTA MARIBOR ZA UČENCE PETEGA RAZREDA
Nataša Miteva, 2012, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov – teoretičnega, empiričnega in praktičnega. V začetnem delu predstavljamo sodobne metode poučevanja, učni predmet Družba in kratek pregled zgodovine mesta Maribor. Sledijo rezultati anketiranja učencev petega razreda ene izmed mariborskih osnovnih šol o poznavanju zgodovine njihovega mesta, kjer ugotavljamo, da anketiranci zgodovine svojega mesta ne poznajo najbolje. Ob pomoči metode izkustvenega pouka v nadaljevanju predstavljamo model seznanjanja učencev s preteklostjo mesta Maribor in opozarjamo na težave, ki s(m)o jih ob delu imeli. Ker je po učnem sprehodu sledilo ponovno anketiranje učencev, predstavljamo tudi rezultate le-tega. Ugotavljamo statistično značilne zveze v znanju oziroma védenju učencev pred in po učnem sprehodu.
Ključne besede: sodobne metode poučevanja, predmet Družba, mesto Maribor, učni sprehod
Objavljeno: 07.05.2012; Ogledov: 1606; Prenosov: 182 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

5.
SLOVSTVENA FOLKLORA V OČEH MLADOLETNIKOV (TERMINOLOGIZACIJA, RAZUMEVANJE IN ŽIVOST SLOVSTVENE FOLKLORE MED OSNOVNOŠOLCI)
Andreja Novak, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je raziskati koliko učenci devetih razredov osnovne šole poznajo sodobno terminologijo slovstvene folklore, koliko jo razumejo in preveriti živost te veje besedne umetnosti med osnovnošolci. Z anketnim vprašalnikom sem se podala na tri osnovne šole, ki delujejo v središču mesta Maribor in štiri osnovne šole zunaj tega mesta. V raziskavi je sodelovalo 92 učencev primestnih osnovnih šol ter 88 učencev mestnih osnovnih šol. Predstavila sem, kako sta se pomen in vloga slovstvene folklore skozi čas spreminjala, na kar kažejo učni načrti, ki so bili tedaj v veljavi. Posebej sem obravnavala učni načrt za izbirni predmet slovenščina — šolsko novinarstvo, ki je v veljavi danes in priročnike, s pomočjo katerih je moč doseči v učnem načrtu zastavljene cilje. Opisala sem osnovne pojme slovstvene folklore, njeno terminologijo in njen žanrski sistem.
Ključne besede: Slovstvena folklora, umetnost govorjenega jezika, žanrski sistem slovstvene folklore, učni načrt za izbirni predmet slovenščina – šolsko novinarstvo, osnovna šola.
Objavljeno: 23.07.2010; Ogledov: 2674; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (739,56 KB)

6.
Odnos slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev do učnega predmeta biologija
Mirjana Meško, 2009, diplomsko delo

Opis: Zadnja leta v Sloveniji in po svetu osnovnošolski in srednješolski učitelji opažajo zmanjšano zanimanje učencev za naravoslovne predmete. Posledice tega trenda zaznamo kot pomanjkanje kadra z naravoslovno izobrazbo. Tako se lahko zmanjša kakovost znanstvenega in strokovnega dela, kar ima negativen vpliv v znanosti in v razvoju držav. V tem diplomskem delu smo ugotavljali odnos slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev do učnega predmeta biologija. S pomočjo anket smo pridobili ustrezne podatke in ugotovili, da se je trend zmanjšanega zanimanja za biologijo ustavil. Med osnovnošolci je biologija v samem vrhu priljubljenih predmetov, prav tako se odločajo za nadaljevanje šolanja v naravoslovni smeri. V prehodu iz osnovne v srednjo šolo pozitivnost odnosa do biologije stagnira oziroma malo nazaduje, čeprav maturanti vse pogosteje izbirajo naravoslovne predmete na maturitetnem preizkusu. Glede na naše podatke bodo družboslovne fakultete v prihodnjih letih še vedno polne, medtem ko si bodo predavalnice naravoslovnih fakultet s prihodom sedanjih osnovnošolcev počasi opomogle. Za izboljšanje odnosa osnovnošolcev in srednješolcev do učnega predmeta biologija bi učitelji morali po mnenju učencev učno snov podajati s pomočjo razgibanih metod dela in predvsem vključevati več praktičnega dela v pouk biologije ter vsebino predmeta povezovati z vsakdanjim življenjem.
Ključne besede: odnos, biologija, učni predmet, osnovna šola, srednja šola, didaktika biologije
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 4417; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (849,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici