SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
NEKATERI VIDIKI OBLIKOVANJA EVROPSKEGA DRŽAVLJANSTVA
Primož Lampret, 2010, diplomsko delo

Opis: Državljanstvo se je skozi zgodovino spreminjalo in se še spreminja. Evropsko državljanstvo je nastalo kot posledica evropskih integracij s številnimi pogodbami in pravnimi členi, ki vsebujejo predpise veljavne za vse članice integracij. Evropsko državljanstvo je posledica širitve Evropske unije po ozemlju Evrope. Z leta v leto obseg Evropske unije raste in z njim število evropskih državljanov. Pojavi se vprašanje, ali se vsi državljani članic zavedajo, da so postali evropski državljani, saj je po raziskavah pomen nacionalne identitete še vedno večji od evropske identitete. Oblikovanje evropskega državljanstva je vseživljenjski proces in se dotika vseh starostnih skupin prebivalstva. Ogromno vlogo pri oblikovanju evropskega državljanstva imajo vzgojno — izobraževalne institucije, ki z različnimi cilji in vsebinami pomagajo učencem pri tem, da se zavedajo evropskega državljanstva. Žal pa je oblikovanje evropskega državljanstva odvisno predvsem od učiteljev in učencev, saj v učnih načrtih ni dovolj vsebin in ciljev, ki bi se s tem neposredno ukvarjali. Tako so, ne samo učencem temveč vsem, v oporo akcijski programi in društva, ki spodbujajo oblikovanje evropskih državljanov z različnimi projekti in programi. Ne smemo pa pozabiti na nenadomestljivost medijev, ki ob ustrezni uporabi pripomorejo do izbire informacij iz vseh področij.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, Evropska unija, zakonodaja Evropske unije, evropsko državljanstvo, evropska identiteta, učni načrti, društva in programi
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 1520; Prenosov: 152
.pdf Polno besedilo (962,82 KB)

3.
UČENJE GEOGRAFIJE NA PROSTEM
Liljana Hronek, 2010, diplomsko delo

Opis: Učenje geografije na prostem zajema vse učenčeve učne aktivnosti izven šolskih prostorov in je zaradi neposrednega stika z okoljem (naravnim in družbenim), ki ga učenec doživlja z vsemi čutili, učno zelo dragoceno in nenadomestljivo. V diplomskem delu smo predstavili terminološko raznolikost poimenovanja učenja na prostem, ki deloma izhaja tudi iz same opredelitve izvedbe izkustvenega učenja ter značilnosti pomembnega učenja geografije na prostem. Z vidika vključenosti učenja geografije na prostem smo analizirali osnovnošolske učne načrte za pouk geografije v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji ter jih med seboj primerjali. Ugotovili smo, da zaradi različnih učnih sistemov v izbranih državah prihaja do različne stopnje zastopanosti učenja geografije na prostem, da pa vse države izkustvenemu učenju namenjajo vedno večjo pozornost. Osnovnošolske učne načrte za pouk geografije v Sloveniji smo z vidika vključenosti učenja geografije na prostem analizirali za obdobje zadnjih 50-ih let. Izdelali smo tudi primer učenja geografije na prostem za 9. razred osnovne šole.
Ključne besede: geografija, učenje na prostem, neposredno opazovanje, učni načrti, osnovna šola, Slovenija, Hrvaška, Nemčija
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1897; Prenosov: 242
.pdf Polno besedilo (1,14 MB)

4.
PRIMERJAVA JAVNE IN WALDORFSKE OSNOVNE ŠOLE Z VIDIKA UČNIH NAČRTOV IZBRANIH PREDMETOV ZA PRVO TRILETJE
Nataša Bukovšek Kosi, 2010, diplomsko delo

Opis: Z osamosvojitvijo naše države Republike Slovenije se je spremenilo marsikaj. Trenutno se naša država Republike Slovenija spoprijema z nalogo lastninjenja. Vse kar je bilo nekoč državno, prehaja v privatne roke. Posesti, gozdovi, stavbe…. Zame, za bodočo učiteljico, pa je zanimiva predvsem privatizacija šolstva. V svoji diplomski nalogi sem tako izpostavila problem in naredila primerjavo državne (javne) devetletne osnovne šole in waldorfske (zasebne) devetletne osnovne šole. S primerjavo predmetnikov in s primerjavo štirih izbranih predmetov (spoznavanje okolja, likovna vzgoja, športna vzgoja in glasbena vzgoja), sem tako potešila svoje zanimanje o razlikah samega vzgojno-izobraževalnega sistema. Pri izdelavi diplomske naloge sem uporabila deskriptivno in komparitivno metodo ter metodo analize in sinteze. Ob odkrivanju lastnosti državne in waldorfske devetletne osnovne šole sem ugotovila, da so obstoječe razlike med njima zasnovane na idejni zasnovi njihovih pedagoških filozofij. Primerjava predmetnikov je pokazala, da vsebuje šest obveznih predmetov prvega triletja državne (javne) devetletne osnovne šole povprečno večjo število ur kot isti predmet waldorfske (zasebne) devetletne osnovne šole. Prav tako pa lahko iz analize primerjave izbranih predmetov obeh šol povzamem, da se prav pri vseh predmetih pojavljajo razlike, nekje velike nekje pa zelo male. Pri nobenem izbranem predmetu ni bilo opaziti, da bi bila učna načrta ene ali druge osnovne šole med seboj identična. Razlike se pokažejo vsaj pri eni stvari: ali pri opredelitvi predmeta, ali pri splošnih ciljih ali didaktičnih priporočilih. Tako lahko trdimo, da sta obe devetletni osnovni šoli nenadomestljivi. Odvisno od stališča: oba vzgojno-izobraževalna sistema imata po mojem mnenju svoje prednosti in pomanjkljivosti.
Ključne besede: Waldorfska (zasebna) osnovna šola, državna (javna) osnovna šola, učni načrti, predmetnik
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2933; Prenosov: 322
.pdf Polno besedilo (1,01 MB)

5.
GEOGRAFIJA V ŠOLI NARAVI NA PRIMERU CŠOD AJDA
Nina Kete, 2011, diplomsko delo

Opis: Tako kot si kemiki težko predstavljajo kemijo brez laboratorija, tako si geografi težko predstavljajo geografijo brez terenskega dela (Brinovec, 1997). Z neposrednim stikom z naravo dobijo učenci svoje lastne interpretacije, ki jih izkustveno doživljajo z vsemi čutili. S tem terensko delo in šola v naravi lahko pripomoreta k razvijanju posameznikovega aktivnega odnosa do pokrajine. V diplomskem delu smo predstavili značilnosti šole v naravi z vidika njenega nacionalnega pomena ter organiziranosti Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), ki je eden izmed najpogostejših izvajalcev šole v naravi v Sloveniji. Opredelili smo pomen terenskega dela in doživljajske pedagogike pri pouku geografije. Ugotovili smo, da je ena izmed temeljnih nalog pouka geografije odkrivanje in pojasnjevanje pojavov in procesov tam, kjer nanje naletimo, in tako, kakor v naravi delujejo. Po didaktični analizi geografskega vzgojno-izobraževalnega potenciala okolice CŠOD Ajda smo izdelali primere učnih priprav za poučevanje geografije v šoli v naravi v CŠOD Ajda, kot primere izkustvenega učenja geografije v izbranem geografskem prostoru.
Ključne besede: geografija, izkustveno učenje, učenje na prostem, učni načrti, Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ajda.
Objavljeno: 08.09.2011; Ogledov: 2011; Prenosov: 207
.pdf Polno besedilo (2,67 MB)

6.
ODNOS UČITELJEV DO KULTURNO-UMETNOSTNE VZGOJE V OSNOVNIH ŠOLAH
Katarina Hren, 2011, diplomsko delo

Opis: Kulturno-umetnostna vzgoja ima velik vpliv na človeka v vseh pogledih, ker ga obkroža na vseh poteh v življenju. Človek si preko nje razvija svoj estetski in celostni pogled na svet in prav zato tvori pomemben del v izobraževalnem sistemu. V empiričnem delu diplomskega dela bomo raziskali, kakšen je kulturno-umetnostni status učiteljev, kako učitelji ocenjujejo osnovnošolsko izobraževanje z vidika kulturno-umetnostnega področja, kakšno mnenje imajo o kulturno-umetnostnih aktivnostih učencev in v kolikšni meri lahko pri pedagoškem delu uresničujejo cilje kulturno-umetnostne vzgoje. Rezultati kažejo, da učitelji kulturnim, estetskim in duhovnim vrednotam ne pripisujejo tako visokega pomena kot družinskim, socialnim, zdravstvenim vrednotam in tradiciji. Večina učiteljev meni, da bi v sistemu osnovnošolskega izobraževanja več pozornosti morali nameniti ravno kulturno-umetnostnim področjem. Menijo, da so kulturno-umetnostna področja, ki jim učenci v šoli posvečajo največ pozornosti intermedijska kultura in glasbena umetnost, izven šole pa po mnenju učiteljev največ pozornosti učenci namenijo popularni in zabavni glasbi ter filmu in avdiovizualni kulturi. Kulturno-umetnostni cilji, ki jih uresničujejo pri svojem delu, so po pogostosti dobro zastopani, redkeje je zastopan le cilj izražanja kultur drugih narodov. Menijo, da lahko sledijo ciljem kulturno-umetnostne vzgoje pri različnih predmetih osnovnošolskega kurikula. Po rezultatih raziskave je razvidno, da pogosteje sledijo tem ciljem pri predmetih, ki so neposredno povezani s kulturno-umetnostno vzgojo (glasba, likovna vzgoja, slovenščina).
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, učitelj, osnovna šola, osnovnošolsko izobraževanje, učni načrti
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 1915; Prenosov: 134
.pdf Polno besedilo (1,80 MB)

7.
VKLJUČENOST RETORIKE V URE SLOVENŠČINE V ZADNJEM TRILETJU OSNOVNIH ŠOL IN V SPLOŠNIH GIMNAZIJAH
Andreja Dvornik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli prikazati, kolikšna je vključenost retorike v ure slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol in v splošnih gimnazijah. Pri analizi smo se omejili na oba veljavna učna načrta in določene učbenike za posamezno smer izobraževanja. Trenutna zakonodaja določa retoriko kot enega od obveznih izbirnih vsebin v 9. razredu devetletne osnovne šole. Učitelji imajo različne možnosti za oblikovanje medpredmetnih povezav, s katerimi učencem omogočajo celosten pogled na določene vsebine in boljše povezovanje snovi različnih šolskih predmetov. Učni načrti, ki so v veljavi, določajo precej možnosti za medpredmetne povezave retorike in slovenščine, ki pa ni vedno dovolj nazorno nakazana. Bolj natančno je povezovanje različnih vsebin nakazano v berilih za osnovne in srednje šole. Določeni učbeniki dopuščajo veliko svobode pri vključevanju retoričnih elementov v ure slovenskega jezika, a popolnih navodil, kako oblikovati dober govor, nismo zasledili. Dober govor temelji na vsebini in izgledu, kar je v učbenikih premalo poudarjeno, saj ni dovolj poudarjeno argumentiranje, mimika rok, glave in nasploh drža pri govornem nastopu ter metode sestave in pomnjenja govora. V ure slovenščine je vključenih večina elementov retorike, a nanje učitelji in učenci velikokrat žal niso dovolj pozorni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: retorika, ure slovenščine, govorni nastop, učbeniki, učni načrti, osnovna šola, splošna gimnazija.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1970; Prenosov: 234
.pdf Polno besedilo (1,96 MB)

8.
DEJAVNOSTI OKOLJSKE VZGOJE V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE - IGRA IN REKREACIJA V NARAVI
Petra Turk, 2011, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je razdeljeno na dva dela – teoretični in empirični. V teoretičnem delu predstavljamo globalno stanje okolja in okoljsko vzgojo ter analizo vseh šestih učnih načrtov za pouk v prvem triletju s stališča okoljske vzgoje. Podrobneje analiziramo igro in rekreacijo v naravi. V drugem delu diplomskega dela, empiričnem delu, predstavljamo rezultate, podrobnejšo analizo in ugotovitve empirične raziskave, v katero je bilo vključenih 823 učencev in 56 učiteljic mariborskih osnovnih šol. Z empirično raziskavo smo ţeleli ugotoviti deleţ okoljskih aktivnosti v procesu načrtovanja in procesu izvajanja rednega vzgojno izobraţevalnega dela v prvem triletju ter vplivu le-teh na popoldanske okoljske aktivnosti učencev. Pridobljena empirična spoznanja razkrivajo, da anketirane učiteljice prvega triletja pogosto načrtujejo in izvajajo igre v naravi, manj pa načrtujejo in izvajajo rekreacijo v naravi. Medtem ko se anketirani učenci v prostem času najraje vozijo s kolesom ali/in skirojem.
Ključne besede: okolje, okoljska vzgoja, prvo triletje, učni načrti, igra, rekreacija
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2244; Prenosov: 109
.pdf Polno besedilo (2,40 MB)

9.
NEEVROPSKA ZGODOVINA V SLOVENSKIH UČBENIKIH IN UČNIH NAČRTIH ZA ZGODOVINO: PRIMERJAVA VSEBIN PRED OSAMOSVOJITVIJO SLOVENIJE IN DANES
Monika Lah, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila prisotnost neevropske zgodovine v učbenikih in učnih načrtih za zgodovino v osnovnih šolah in gimnazijah. Na podlagi primerjave starih učnih načrtov in učbenikov pred osamosvojitvijo Slovenije z novimi in aktualnimi sem ugotovila, da je do večjih sprememb prišlo v obdobju posodabljanja učnih načrtov v letih 1996 in 1998 ter v letih 2006 in 2008. Ker se je pouk zgodovine skozi zgodovinski razvoj spreminjal, so se spreminjale tudi vsebine neevropske zgodovine. Poučevanju neevropske zgodovine v času tradicionalnega pouka na Slovenskem niso pripisovali večjega pomena, saj so bile obravnavane le tiste države in kulture, ki so imele s slovenskim narodom neposreden stik. Po prvi svetovni vojni so prevladovale učne vsebine, ki so bile povezane z Jugoslavijo in z jugoslovanskimi narodi. V učnih načrtih in učbenikih, ki so jih za osnovne šole in gimnazije uporabljali do leta 1990, sem opazila velik vpliv socializma in marksizma, ki je v tem obdobju predstavljal pomembno družbeno smernico na področju vzgoje in izobraževanja. Obravnava neevropske zgodovine je bila v primerjavi s posodobljenimi učnimi načrti in učbeniki zelo skromna. V ospredju so bile velike civilizacije starega vzhoda, turški vpadi, fevdalni družbeni red, geografska odkritja ter prva in druga svetovna vojna. Do bistvenih sprememb pri pouku zgodovine je prišlo po osamosvojitvi Slovenije, ko so se pojavile potrebe po prenovi osnovne šole in gimnazije. Kurikularne spremembe so poleg prenove obveznih učnih vsebin prinesle tudi izbirne učne teme, ki jih učitelji izbirajo skupaj z učenci. Ugotovila sem, da posodobljeni učni načrti in učbeniki zaradi odprte zasnove omogočajo večjo svobodo pri izbiri širših učnih tem, povezanih z neevropsko zgodovino. Tudi obseg vsebin v novih učnih načrtih in učbenikih je v primerjavi s preteklimi veliko bolj razširjen.
Ključne besede: učni načrti, učbeniki, pouk zgodovine, neevropska zgodovina, učne vsebine, osnovna šola, gimnazija.
Objavljeno: 14.11.2011; Ogledov: 1808; Prenosov: 97
.pdf Polno besedilo (744,38 KB)

10.
INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA PRI POUKU GLASBE V OSNOVNI ŠOLI
Lidija Lubej, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je razdeljena na dva dela in sicer na teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu je predstavljena informacijsko-komunikacijska tehnologija, njeno uvajanje v šole, njena uporabnost in funkcija ter opremljenost šol. Prav tako je predstavljena na področju glasbene vzgoje, pri katerem pogledamo prednosti in slabosti njene uporabe pri pouku glasbe, kako jo didaktično gradivo za pouk glasbe vključuje v pouk in kako jo učni načrti glasbene vzgoje vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces na vseh področjih glasbenega izobraževanja. Predstavljenih je tudi nekaj brezplačnih spletnih strani, ki so nam lahko v pomoč pri poučevanju glasbe. Empirični del naloge pa vsebuje raziskavo o opremljenosti in uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku glasbe na celjskih osnovnih šolah.
Ključne besede: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, Glasbena vzgoja, Učni načrti, Didaktično gradivo, Spletne strani za pouk glasbe, Celjske osnovne šole
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 1918; Prenosov: 132
.pdf Polno besedilo (510,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici