1. Govor in govorna komunikacija v učnih načrtih za osnovno šolo in gimnazijo ter v katalogih znanjSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Govor je ključna človekova dejavnost, ki omogoča sporazumevanje z okolico. Za otrokov razvoj je pomembno, da že od rojstva dobi priložnosti za učenje sporazumevanja ob ustrezni podpori in zgledu. Govor ima individualno vlogo pri razvoju posameznika in družbeno vlogo pri sporazumevanju z drugimi. Eden temeljnih namenov jezikovnega pouka je razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem (knjižnem) jeziku, tj. praktično in ustvarjalno obvladovanje vseh sporazumevalnih dejavnosti (tudi govora) in jezikovnosistemskih osnov. Z vidika prisotnosti poučevanja govora, strategij poučevanja in s poudarki na razvijanju govornih sposobnosti so analizirani učni načrti za slovenščino za osnovno šolo iz let 2011 in 2018 ter učni načrt za slovenščino za gimnazije iz leta 2008 ter katalogi znanja za slovenščino. Zanimalo naju je, kolikšen je poudarek na razvijanju pravorečne zmožnosti in na razvijanju zapisovalne zmožnosti govora, tudi v različnih načinih transkribiranja glede na stopnjo izobraževanja.
Ključne besede: slovenščina, pouk govora, učni načrti, katalogi znanja, transkripcije govora
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 28; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (465,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Slovenščina kot odraz identitete srednješolcev na dvojezičnem slovensko-madžarskem območjuSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek predstavlja vključenost in udejanjanje identitetne vloge socialnozvrstnih različic slovenskega jezika pri pouku slovenščine na podlagi analize ciljev, vsebine in standardov znanja gimnazijskega učnega načrta, dvojezičnega gimnazijskega učnega načrta ter katalogov znanj za slovenščino v strokovnih srednjih šolah, v empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati študije primera in primerjalna analiza raziskave o rabi jezikov in njihovih različic med dijaki na dvojezični slovensko-madžarski gimnaziji in srednji strokovni šoli.
Ključne besede: slovenščina, socialne zvrsti jezika, učni načrti, gimnazije, dvojezični učni načrti, katalogi znanj, jezikovni stiki
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 8
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Govor in govorna komunikacija v učnih načrtih za osnovno šolo in gimnazijo ter v katalogih znanjSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: poučevanje govora, učni načrti, slovenščina, osnovna šola, gimnazija, katalogi znanja, transkripcija govora
Objavljeno v DKUM: 20.05.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 15
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Medpredmetno povezovanje filozofije za otroke v nekaterih osnovnošolskih učnih načrtih 3. triade : magistrsko deloEva Cvitanič, 2023, magistrsko delo Opis: V osnovnošolskem predmetnem programu učitelji svoj predmet poučujejo v izoliranem okolju, kar izhaja iz tradicionalnega pojmovanja, da je učitelj avtoriteta, ki zmore samozadostno obravnavati učno snov in voditi aktivnosti v razredu. V magistrski nalogi smo ugotovili, da učitelji medpredmetnemu povezovanju namenijo zelo malo ur, pri svoji samooceni pa v povprečju izpostavljajo, da se medpredmetnega povezovanja pogosto poslužujejo. Trenutno stanje ne izpolnjuje zahtev integrativnega kurikuluma, ki predpostavlja stalno prepletanje disciplin v prid dvigu kakovosti obravnavanih vsebin. Tudi medpredmetno sodelovanje med učitelji je pomembna komponenta k izboljšanju učne izkušnje medpredmetnega povezovanja. Izkazalo se je, da učitelji pri sodelovanju sledijo potrebnim korakom za kakovostno izvedbo učne ure, s tem ko pri samostojni izvedbi manj dosledno uporabljajo priporočene korake, kot so predhodna določitev splošnih ciljev, metod, pregleda literature in evalvacije. Učiteljeve samoocene kažejo, da v visoki meri v svoj predmet vnašajo spretnosti in elemente filozofije za otroke. Izkazalo se je, da so najbolj dosledni pri vnašanju sodelovalnega mišljenja in najmanj kreativnega mišljenja v učno pripravo. Ravno tako smo ugotovili, da učitelji družboslovja in humanistike pogosteje vnašajo skrbnostno mišljenje k pouku kakor učitelji naravoslovja. Problem, ki smo ga zaznali, se nahaja v nepoenoteni definiciji kritičnega mišljenja, učitelji ga pogosto vnašajo v pouk, vendar se je izkazalo, da načini izvedbe ne ustrezajo standardom učenja kritičnega misleca, predvidenega z vidika predmeta filozofija za otroke. Le-ta je v visoki meri prisotna v učnih načrtih pri splošnih ciljih predmetov, po drugi strani pa predstavlja temelj usvajanja splošnih ciljev obveznih predmetov 3. triade. Predmet filozofija za otroke bi si tako zaslužila vsaj omembo v učnih načrtih obveznih predmetov v poglavju »medpredmetne povezave«.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, medpredmetno sodelovanje, učni načrti, filozofija za otroke, literarno motivacijsko sredstvo.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 434; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,94 MB) |
5. Folklorno udejstvovanje kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli : magistrsko deloJakob Slavič, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati pogled učiteljev na otrokovo oblikovanje narodne zavesti in vlogo folklornega udejstvovanja pri razvijanju le-te. Posebno pozornost smo namenili vsebinam učnih načrtov posameznih predmetov osnovne šole, folklornemu udejstvovanju na osnovnih šolah in pojmovanju narodne zavesti s strani učiteljev. Teoretični del magistrskega dela zajema opredelitev pojma narod in narodna zavest, ki sovpada tudi s pojmovanjem kulture, s tem pa smo se dotaknili tudi folklore, oziroma ljudskega izročila. Rezultati temeljijo na kvalitativni vsebinski analizi, pri čimer smo podatke pridobili s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z učitelji osnovnih šol, ki so bili ob tem tudi vodje folklornih skupin in krožkov. Hkrati smo opravili tudi analizo vsebine folklornih vsebin v učnih načrtih osnovne šole. Ugotavljamo, da se ljudsko izročilo pogosteje pojavlja pri osnovnošolskih predmetih: družba, spoznavanje okolja, slovenščina, tudi glasbena umetnost in zgodovina, vendar je uresničevanje vsebin omenjenih odvisno predvsem od samoiniciative učiteljev. Izsledki analize prikazujejo pomembno vlogo folklornega udejstvovanja pri vzpodbujanju in razvijanju otrokove narodne zavesti, kar se kaže tudi pri (vzgojno-izobraževalnih) razlikah med učenci, ki se udejstvujejo v folklornih dejavnostih, in drugimi učenci. Predlagali bi možne izboljšave v šolskih učnih načrtih in šolskem procesu na področju folklornega udejstvovanja v osnovni šoli. Posledično smo v raziskovalno nalogo zajeli možnosti medpredmetnega povezovanja na folklornem področju in oblikovanje izbirnega predmeta – Folklora.
Ključne besede: folklora, kulturna dediščina, ljudsko izročilo, narodna zavest, učni načrti osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 726; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,21 MB) |
6. Odnos do rabe socialnih zvrsti med mladimiMelita Zemljak Jontes, Simona Pulko, 2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Socialne zvrsti jezika vzbujajo med raziskovalci zaradi porajajočih se sprememb vse več zanimanja, in sicer z vidika opazovanja jezikovnih zakonitosti, odnosa govorcev do zvrsti in med njimi. Učitelji in šola kot vzgojno-izobraževalna institucija naj bi bili tisti, ki dosledno opozarjajo na problematična mesta v govoru ter tako skozi rabo uzaveščajo pomembnost izbire okoliščinam ustreznega/primernega izraza. Raziskava na vzorcu skoraj tisoč anketiranih prinaša zanimive ugotovitve glede rabe socialnih zvrsti slovenskega jezika in odnosa mladostnikov do teh.
Ključne besede: socialne zvrsti jezika, slovenščina, mladostniki, učni načrti, učbeniški kompleti
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 598; Prenosov: 36
Povezava na celotno besedilo |
7. Antične vsebine v luči medpredmetnega povezovanjaTjaša Janković, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Antične vsebine v luči medpredmetnega povezovanja je nastalo z namenom opozoriti na pomen obravnavanja antičnih vsebin v osnovnošolskih kurikulumih in oblikovati predloge za izvedbo medpredmetnega povezovanja. To v tem delu temelji na povezovanju treh osnovnošolskih predmetov: likovne umetnosti (kot izhodišče), slovenščine in zgodovine. Teoretični del je razdeljen na dva dela; v prvem delu sta predstavljena zastopanost antičnih vsebin in razvoj šolstva skozi stoletja šolanja v Evropi in Sloveniji, s čimer sta orisana spreminjanje in nadgrajevanje šolskih vsebin do danes. Kot nadgradnja sledi proučitev aktualnih učnih načrtov treh izbranih predmetov kot izhodišč za iskanje možnosti medpredmetnih povezav antičnih vsebin, ki se pojavljajo pri posameznih predmetih. Kot del tega navajamo vsebine zgodovine in slovenščine, ki omogočajo medpredmetno povezovanje antičnih vsebin. Drugi del predstavljata teorija medpredmetnega povezovanja in primerjava tega pojma v izbranih učnih načrtih.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo pri učencih preverjali poznavanje antičnih vsebin, in rezultati anketiranja učiteljev likovne umetnosti, slovenščine in zgodovine, s katerim smo želeli preveriti izvedbeno raven medpredmetnega povezovanja. Na osnovi rezultatov obeh anket podamo predloge za izboljšanje medpredmetnega povezovanja in predstavimo eno izmed možnosti sodelovanja treh izbranih predmetov, ki temelji na izboru umetniških del z antično tematiko iz bogate zakladnice umetnostne zgodovine.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, likovna umetnost, antične vsebine, učni načrti, osnovna šola.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2017; Ogledov: 1989; Prenosov: 266
Celotno besedilo (3,85 MB) |
8. Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razredaNina Špiler, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razreda je celota, ki se dopolnjuje s teoretičnim in empiričnim delom naloge. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope. V prvem je predstavljen trajnostni razvoj. Naravoslovni sklop zajema naravoslovno pismenost, zgodnje naravoslovje in naravoslovne kompetence. V didaktičnem delu so zajeti izkustveno učenje, formalno in neformalno poučevanje ter problemski pouk, vsebuje tudi kratke analize učnih načrtov za naravoslovje v 3. razredu nekaterih evropskih držav.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, vezani na mnenje učiteljic, kaj so trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost in vsebine učnega načrta za spoznavanje okolja v 3. razredu.
Ugotovili smo, da so v raziskavi sodelujoče učiteljice manj seznanjene z aktualnimi pojmi (npr. kaj je trajnostni razvoj). Iz odgovorov intervjuvanih učiteljic lahko razberemo, da se v 3. razredu od učencev zahteva preveč teorije.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost, spoznavanje okolja, 3. razred, učni načrti, mnenja učiteljic
Objavljeno v DKUM: 28.11.2017; Ogledov: 1323; Prenosov: 184
Celotno besedilo (1,56 MB) |
9. Stališča učiteljev do problemskih besedil pri pouku književnostiSabina Višček, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Za sodobno mladinsko književnost je značilno odstopanje od tradicionalnega vzorca ubogljivega otroka in srečnega otroštva. Teme, o katerih so pisatelji v sedemdesetih, predvsem pa v devetdesetih letih odkrito pisali, tudi na Slovenskem, so postale problemske oziroma tabujske - tako so jih označile določene skupine, predvsem učiteljev in staršev. V prispevku predstavljamo stališča slovenskih profesorjev razrednega pouka ter profesorjev slovenščine do obravnave problemskih besedil pri pouku književnosti v osnovni šoli. Na podlagi empirične neeksperimentalne raziskave, v kateri je sodelovalo 33 profesorjev slovenščine ter 58 profesorjev razrednega pouka, je ugotovljeno, da obstajajo med njimi statistično pomembne razlike v določanju primernosti tem ter odnosu do problemskih besedil.
Ključne besede: mladinska književnost, problemska besedila, tabuji, smrt, učni načrti, učitelji, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1394; Prenosov: 202
Celotno besedilo (120,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskem programu v primerjavi s podobnimi dokumenti evropskih državTomaž Zupančič, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Političnim spremembam v Sloveniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sledila obsežna reforma šolstva, ki je vplivala tudi na umetniške predmete. Podobno so se na strokovnem nivoju v zadnjih tridesetih letih dogajale velike spremembe pri poučevanju umetnosti v svetu in Sloveniji z uveljavljanjem tako imenovanega postmodernega likovnega kurikula. Slovenski učni načrti za likovno umetnost se danes soočajo s podobnimi izzivi kot učni načrti drugih držav. S primerjavo slovenskega srednješolskega učnega načrta za predmet likovna umetnost z učnimi načrti sedmih evropskih držav (Estonije, Finske, Hrvaške, Irske, Latvije, Norveške in Španije) smo želeli osvetlili slovenski dokument v širšem kontekstu. Dokumente smo analizirali z različnih pogledov. Ugotovili smo, da obstajajo skupne lastnosti in razlike. Umestitev slovenskega predmeta v predmetnik srednje šole je podobna kot v tujini. V vseh primerjanih državah je likovna umetnost obvezni predmet, a z različnim številom ur. Slovenski dokument se od primerjanih razlikuje v strukturi, obravnavi likovnih področij, implementiranju vsebin sodobne umetnosti, večkulturnosti in trajnostni paradigmi. Ugotovili smo, da je slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskih programih sodoben v nekaterih segmentih in da bi lahko bil boljši v drugih.
Ključne besede: likovna vzgoja, učni načrti, sodobna umetnost, večkulturnost, srednje šole
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 2037; Prenosov: 179
Celotno besedilo (166,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
