| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Medpredmetno povezovanje filozofije za otroke v nekaterih osnovnošolskih učnih načrtih 3. triade : magistrsko delo
Eva Cvitanič, 2023, magistrsko delo

Opis: V osnovnošolskem predmetnem programu učitelji svoj predmet poučujejo v izoliranem okolju, kar izhaja iz tradicionalnega pojmovanja, da je učitelj avtoriteta, ki zmore samozadostno obravnavati učno snov in voditi aktivnosti v razredu. V magistrski nalogi smo ugotovili, da učitelji medpredmetnemu povezovanju namenijo zelo malo ur, pri svoji samooceni pa v povprečju izpostavljajo, da se medpredmetnega povezovanja pogosto poslužujejo. Trenutno stanje ne izpolnjuje zahtev integrativnega kurikuluma, ki predpostavlja stalno prepletanje disciplin v prid dvigu kakovosti obravnavanih vsebin. Tudi medpredmetno sodelovanje med učitelji je pomembna komponenta k izboljšanju učne izkušnje medpredmetnega povezovanja. Izkazalo se je, da učitelji pri sodelovanju sledijo potrebnim korakom za kakovostno izvedbo učne ure, s tem ko pri samostojni izvedbi manj dosledno uporabljajo priporočene korake, kot so predhodna določitev splošnih ciljev, metod, pregleda literature in evalvacije. Učiteljeve samoocene kažejo, da v visoki meri v svoj predmet vnašajo spretnosti in elemente filozofije za otroke. Izkazalo se je, da so najbolj dosledni pri vnašanju sodelovalnega mišljenja in najmanj kreativnega mišljenja v učno pripravo. Ravno tako smo ugotovili, da učitelji družboslovja in humanistike pogosteje vnašajo skrbnostno mišljenje k pouku kakor učitelji naravoslovja. Problem, ki smo ga zaznali, se nahaja v nepoenoteni definiciji kritičnega mišljenja, učitelji ga pogosto vnašajo v pouk, vendar se je izkazalo, da načini izvedbe ne ustrezajo standardom učenja kritičnega misleca, predvidenega z vidika predmeta filozofija za otroke. Le-ta je v visoki meri prisotna v učnih načrtih pri splošnih ciljih predmetov, po drugi strani pa predstavlja temelj usvajanja splošnih ciljev obveznih predmetov 3. triade. Predmet filozofija za otroke bi si tako zaslužila vsaj omembo v učnih načrtih obveznih predmetov v poglavju »medpredmetne povezave«.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, medpredmetno sodelovanje, učni načrti, filozofija za otroke, literarno motivacijsko sredstvo.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 224; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

2.
Folklorno udejstvovanje kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli : magistrsko delo
Jakob Slavič, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati pogled učiteljev na otrokovo oblikovanje narodne zavesti in vlogo folklornega udejstvovanja pri razvijanju le-te. Posebno pozornost smo namenili vsebinam učnih načrtov posameznih predmetov osnovne šole, folklornemu udejstvovanju na osnovnih šolah in pojmovanju narodne zavesti s strani učiteljev. Teoretični del magistrskega dela zajema opredelitev pojma narod in narodna zavest, ki sovpada tudi s pojmovanjem kulture, s tem pa smo se dotaknili tudi folklore, oziroma ljudskega izročila. Rezultati temeljijo na kvalitativni vsebinski analizi, pri čimer smo podatke pridobili s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z učitelji osnovnih šol, ki so bili ob tem tudi vodje folklornih skupin in krožkov. Hkrati smo opravili tudi analizo vsebine folklornih vsebin v učnih načrtih osnovne šole. Ugotavljamo, da se ljudsko izročilo pogosteje pojavlja pri osnovnošolskih predmetih: družba, spoznavanje okolja, slovenščina, tudi glasbena umetnost in zgodovina, vendar je uresničevanje vsebin omenjenih odvisno predvsem od samoiniciative učiteljev. Izsledki analize prikazujejo pomembno vlogo folklornega udejstvovanja pri vzpodbujanju in razvijanju otrokove narodne zavesti, kar se kaže tudi pri (vzgojno-izobraževalnih) razlikah med učenci, ki se udejstvujejo v folklornih dejavnostih, in drugimi učenci. Predlagali bi možne izboljšave v šolskih učnih načrtih in šolskem procesu na področju folklornega udejstvovanja v osnovni šoli. Posledično smo v raziskovalno nalogo zajeli možnosti medpredmetnega povezovanja na folklornem področju in oblikovanje izbirnega predmeta – Folklora.
Ključne besede: folklora, kulturna dediščina, ljudsko izročilo, narodna zavest, učni načrti osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 485; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

3.
Odnos do rabe socialnih zvrsti med mladimi
Melita Zemljak Jontes, Simona Pulko, 2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Socialne zvrsti jezika vzbujajo med raziskovalci zaradi porajajočih se sprememb vse več zanimanja, in sicer z vidika opazovanja jezikovnih zakonitosti, odnosa govorcev do zvrsti in med njimi. Učitelji in šola kot vzgojno-izobraževalna institucija naj bi bili tisti, ki dosledno opozarjajo na problematična mesta v govoru ter tako skozi rabo uzaveščajo pomembnost izbire okoliščinam ustreznega/primernega izraza. Raziskava na vzorcu skoraj tisoč anketiranih prinaša zanimive ugotovitve glede rabe socialnih zvrsti slovenskega jezika in odnosa mladostnikov do teh.
Ključne besede: socialne zvrsti jezika, slovenščina, mladostniki, učni načrti, učbeniški kompleti
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 363; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Antične vsebine v luči medpredmetnega povezovanja
Tjaša Janković, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Antične vsebine v luči medpredmetnega povezovanja je nastalo z namenom opozoriti na pomen obravnavanja antičnih vsebin v osnovnošolskih kurikulumih in oblikovati predloge za izvedbo medpredmetnega povezovanja. To v tem delu temelji na povezovanju treh osnovnošolskih predmetov: likovne umetnosti (kot izhodišče), slovenščine in zgodovine. Teoretični del je razdeljen na dva dela; v prvem delu sta predstavljena zastopanost antičnih vsebin in razvoj šolstva skozi stoletja šolanja v Evropi in Sloveniji, s čimer sta orisana spreminjanje in nadgrajevanje šolskih vsebin do danes. Kot nadgradnja sledi proučitev aktualnih učnih načrtov treh izbranih predmetov kot izhodišč za iskanje možnosti medpredmetnih povezav antičnih vsebin, ki se pojavljajo pri posameznih predmetih. Kot del tega navajamo vsebine zgodovine in slovenščine, ki omogočajo medpredmetno povezovanje antičnih vsebin. Drugi del predstavljata teorija medpredmetnega povezovanja in primerjava tega pojma v izbranih učnih načrtih. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo pri učencih preverjali poznavanje antičnih vsebin, in rezultati anketiranja učiteljev likovne umetnosti, slovenščine in zgodovine, s katerim smo želeli preveriti izvedbeno raven medpredmetnega povezovanja. Na osnovi rezultatov obeh anket podamo predloge za izboljšanje medpredmetnega povezovanja in predstavimo eno izmed možnosti sodelovanja treh izbranih predmetov, ki temelji na izboru umetniških del z antično tematiko iz bogate zakladnice umetnostne zgodovine.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, likovna umetnost, antične vsebine, učni načrti, osnovna šola.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2017; Ogledov: 1737; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

5.
Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razreda
Nina Špiler, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razreda je celota, ki se dopolnjuje s teoretičnim in empiričnim delom naloge. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope. V prvem je predstavljen trajnostni razvoj. Naravoslovni sklop zajema naravoslovno pismenost, zgodnje naravoslovje in naravoslovne kompetence. V didaktičnem delu so zajeti izkustveno učenje, formalno in neformalno poučevanje ter problemski pouk, vsebuje tudi kratke analize učnih načrtov za naravoslovje v 3. razredu nekaterih evropskih držav. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, vezani na mnenje učiteljic, kaj so trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost in vsebine učnega načrta za spoznavanje okolja v 3. razredu. Ugotovili smo, da so v raziskavi sodelujoče učiteljice manj seznanjene z aktualnimi pojmi (npr. kaj je trajnostni razvoj). Iz odgovorov intervjuvanih učiteljic lahko razberemo, da se v 3. razredu od učencev zahteva preveč teorije.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost, spoznavanje okolja, 3. razred, učni načrti, mnenja učiteljic
Objavljeno v DKUM: 28.11.2017; Ogledov: 1149; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

6.
Stališča učiteljev do problemskih besedil pri pouku književnosti
Sabina Višček, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Za sodobno mladinsko književnost je značilno odstopanje od tradicionalnega vzorca ubogljivega otroka in srečnega otroštva. Teme, o katerih so pisatelji v sedemdesetih, predvsem pa v devetdesetih letih odkrito pisali, tudi na Slovenskem, so postale problemske oziroma tabujske - tako so jih označile določene skupine, predvsem učiteljev in staršev. V prispevku predstavljamo stališča slovenskih profesorjev razrednega pouka ter profesorjev slovenščine do obravnave problemskih besedil pri pouku književnosti v osnovni šoli. Na podlagi empirične neeksperimentalne raziskave, v kateri je sodelovalo 33 profesorjev slovenščine ter 58 profesorjev razrednega pouka, je ugotovljeno, da obstajajo med njimi statistično pomembne razlike v določanju primernosti tem ter odnosu do problemskih besedil.
Ključne besede: mladinska književnost, problemska besedila, tabuji, smrt, učni načrti, učitelji, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1231; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (120,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskem programu v primerjavi s podobnimi dokumenti evropskih držav
Tomaž Zupančič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Političnim spremembam v Sloveniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sledila obsežna reforma šolstva, ki je vplivala tudi na umetniške predmete. Podobno so se na strokovnem nivoju v zadnjih tridesetih letih dogajale velike spremembe pri poučevanju umetnosti v svetu in Sloveniji z uveljavljanjem tako imenovanega postmodernega likovnega kurikula. Slovenski učni načrti za likovno umetnost se danes soočajo s podobnimi izzivi kot učni načrti drugih držav. S primerjavo slovenskega srednješolskega učnega načrta za predmet likovna umetnost z učnimi načrti sedmih evropskih držav (Estonije, Finske, Hrvaške, Irske, Latvije, Norveške in Španije) smo želeli osvetlili slovenski dokument v širšem kontekstu. Dokumente smo analizirali z različnih pogledov. Ugotovili smo, da obstajajo skupne lastnosti in razlike. Umestitev slovenskega predmeta v predmetnik srednje šole je podobna kot v tujini. V vseh primerjanih državah je likovna umetnost obvezni predmet, a z različnim številom ur. Slovenski dokument se od primerjanih razlikuje v strukturi, obravnavi likovnih področij, implementiranju vsebin sodobne umetnosti, večkulturnosti in trajnostni paradigmi. Ugotovili smo, da je slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskih programih sodoben v nekaterih segmentih in da bi lahko bil boljši v drugih.
Ključne besede: likovna vzgoja, učni načrti, sodobna umetnost, večkulturnost, srednje šole
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1652; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (166,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Diferenciacija pri poučevanju naravoslovja v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Darja Skribe-Dimec, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Vsi se zavedamo, da so med učenci razlike v njihovem znanju in tudi v sposobnostih oziroma spretnostih in stališčih. Zanimalo nas je, ali se te razlike upoštevajo pri načrtovanju in izvajanju pouka začetnega naravoslovja. Dokaze za diferenciacijo smo iskali v učnih načrtih za pouk naravoslovja na razredni stopnji, v učbenikih za pouk naravoslovja na razredni stopnji ter v pojmovanjih in ravnanjih študentov, bodočih učiteljev razrednega pouka. Ugotavljamo, da se razlik med učenci jasno zavedajo slovenski načrtovalci pouka, saj so v učnih načrtih posebej opredelili »minimalne« in »temeljne standarde znanja«. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se tudi večina študentov zaveda razlik v znanju učencev. Analiza učnih priprav, ki so jih napisali študenti, pa je pokazala velike pomanjkljivosti pri udejanjanju diferenciacije pri pouku naravoslovja. Praviloma več kot 90 % priprav, ki jih študenti napišejo na začetku izobraževanja pri didaktiki naravoslovja, ne vključuje niti kvantitativne niti kvalitativne diferenciacije. Ugotovili smo, da se ob koncu izobraževanja pojmovanje diferenciacije udejanja v elementih konstruktivistične teorije učenja. Z analizo različnih učbenikov in delovnih zvezkov smo ugotavljali, kako o diferenciaciji razmišljajo avtorji učbenikov. Izkazalo se je, da večina učnih gradiv ne vključuje elementov diferenciacije.
Ključne besede: diferenciacija, naravoslovje, učna priprava, konstruktivistični način poučevanja, učbenik, učna diferenciacija, poučevanje, učni načrti, učitelji, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1689; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (711,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
(Ne)usvojeni cilji pravopisne zmožnosti v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju
Polonca Šek, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Pravopisna zmožnost spada med temeljne sporazumevalne zmožnosti. Učenci jo začnejo sistematično razvijati z začetkom šole. Do konca prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja naj bi usvojili enajst operativnih ciljev, vezanih na pravopisno zmožnost. Raziskav, ki bi preverjale, koliko so učenci usvojili pravopisno zmožnost, je premalo. Prispevek prikazuje stanje (ne)usvojenosti pravopisne zmožnosti v raziskavo vključenih tretješolcev, na podlagi katerega lahko (bodoči) učitelji še bolj načrtno obravnavajo posamezne pravopisne teme.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, slovenščina, učni načrti, standardi znanja, učni načrt za slovenščino, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji pravopisne zmožnosti
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1174; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (96,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Primerjava poučevanja fizike in astronomije na izbranih osnovnih in srednjih šolah v Avstriji in Sloveniji
Doroteja Kardum, 2016, diplomsko delo

Opis: Vzgoja in izobraževanje sta temelja prihodnosti in osnovni človekovi pravici sodobnega sveta. Vsaka država, ki se zaveda pomembnosti kvalitetnega izobraževanja in kaj ji ta na daljši rok prinese, želi ustvariti izobraževalni sistem, ki bi državljane izoblikoval v samostojne in odgovorne osebke, ki se lahko opirajo na kakovostno pridobljeno znanje, obenem pa, najbolj ustrezal potrebam države same. V diplomskem delu smo raziskovali štiri velika poglavja izobraževalnega sistema Slovenije in Avstrije. V prvem poglavju smo opisovali in med seboj primerjali sisteme primarne, sekundarne in terciarne ravni izobraževanja obeh držav. Opisali smo učne načrte primarnega in izbrane učne načrte sekundarnega izobraževanja predmetov iz vsebin fizike in astronomije. Zanimalo nas je, v čem so si učni načrti obeh držav na določeni ravni med seboj podobni in v čem se razlikujejo. V tretjem poglavju smo raziskovali avtonomijo učiteljev obeh držav. Pri tem smo na primarni, nižji in višji sekundarni ravni izobraževanja izvedli intervjuje učiteljev in jih povprašali o njihovem osebnem mnenju, kako avtonomni so pri urah pouka iz vsebin iz fizike in astronomije, izbiri učnih metod, učbenikov, ocenjevanju znanja, nakupih fizikalnih pripomočkov, načrtovanju ekskurzij na temo fizike in astronomije ter o številu ur, ki jih lahko namenijo temam po lastni izbiri. Odgovore smo analizirali in med seboj primerjali. V zadnjem poglavju diplomskega dela smo opisali izobraževanje učitelja fizike obeh držav in med seboj primerjali predmetnike izbranih fakultet, ki nudijo izobraževalne programe fizike, saj smo predvidevali, da do razlik pride tudi tam.
Ključne besede: Šolski sistem, poučevanje, avtonomija učitelja, učni načrti, fizika in astronomija.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2016; Ogledov: 1861; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici