| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravopisna zmožnost učiteljev razrednega pouka
Katja Koren, 2019, magistrsko delo

Opis: Pravopisna zmožnost je sposobnost obvladovanja in uporabe pravil pri pisanju določenega jezika. Pri pravopisni zmožnosti sta zelo pomembni dejavnosti natančno branje in pisanje. V magistrskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost učiteljev razrednega pouka so v teoretičnem delu predstavljeni sporazumevanje, pismenost, operativni cilji iz učnega načrta za slovenščino ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, standardi znanja, slovenski pravopis ter pravila iz pravopisa, vezana na cilje pravopisne zmožnosti. V empiričnem delu predstavljamo raziskavo, v kateri je sodelovalo 105 učiteljev razrednega pouka na slovenskih osnovnih šolah. S pomočjo testa v obliki besedila, v katerem je bilo 67 pravopisnih napak, sestavljenih po operativnih ciljih pravopisne zmožnosti iz učnega načrta za slovenščino (2011) ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, smo preverjali pravopisno zmožnost učiteljev razrednega pouka. Učitelji so morali besedilo pravopisno popraviti brez pomoči pravopisa in drugih pripomočkov. Pravopisno zmožnost smo primerjali med učitelji razrednega pouka s podeželskih in mestnih šol. Pri popravljanju besedila so bili učitelji najbolj uspešni pri zapisovanju imena jezikov (99,0 %), najmanj uspešni pa pri uporabi oklepaja (66,7 %). Veliko težav so imeli tudi pri uporabi končnih ločil na koncu enostavčnih in večstavčnih povedi. Slabši rezultati so bili tudi pri zapisovanju imen praznikov, predvsem pri prazniku gregorjevo. Menimo, da so učitelji pravopisno dobro usposobljeni. Upamo, da svoje znanje občasno nadgrajujejo z izobraževanji ali dodatnimi gradivi.
Ključne besede: pravopis, pravopisna zmožnost, učni načrt za slovenščino, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, operativni cilji in standardi znanja
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 62; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
RABA SLOVENSKEGA JEZIKA PRI UČENCIH ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Sandra Holc, 2016, magistrsko delo

Opis: V današnjem času se v šolah rabi narečij posveča vse manj pozornosti, saj naj bi učenci uporabljali predvsem knjižni jezik, ki je znan širšemu krogu ljudi. Učiteljeva naloga v šoli je, da učence pripravi na uporabo knjižnega jezika in jih k temu spodbuja. Učencem je seveda lažje, če učitelj izhaja iz istega kraja kot oni, kar pomeni, da jih razume, tudi če ne povedo vsega v knjižnem jeziku. Prav zaradi teh dejstev smo se odločili, da bomo raziskali rabo narečij pri učencih zadnjega triletja izbrane osnovne šole. Mednje smo razdelili anketni vprašalnik, ki je zajemal trinajst vprašanj, od najosnovnejših (spol, kraj bivanja, izobrazba staršev) do malce bolj osebnih, kar pomeni, da nas je zanimalo, kako se učenci pogovarjajo oziroma katero vrsto govora uporabljajo pri urah slovenščine, pri urah drugih predmetov, v pogovoru z učitelji, z drugimi zaposlenimi na šoli …
Ključne besede: raba narečij, knjižni jezik, učni načrt za slovenščino, tretje triletje OŠ, anketni vprašalnik.
Objavljeno: 14.04.2016; Ogledov: 669; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Razumevanje frazemov iz učnega gradiva in vsakdanjega življenja
Maja Mavec, 2017, magistrsko delo

Opis: Uporaba frazemov je v šoli in v življenju zelo pogosta, ker pa je frazeologija mlada veda, še ni toliko raziskana. Izražanje s frazemi naš jezik obogati in ga naredi zanimivejšega. Razumevanje frazemov je včasih zapleteno, saj gre za besedne zveze, ki imajo prenesen pomen. Razumevanje frazemov pri otrocih s starostjo narašča in do konca osnovne šole doseže obseg razumevanja splošnih frazemov. V magistrskem delu z naslovom Razumevanje frazemov iz učnega gradiva in vsakdanjega življenja je bilo preučeno razumevanje izbranih frazemov pri tretješolcih. Razumevanje je bilo preverjeno s preverjanjem (testom) znanja, ki je vseboval naloge s frazemi iz učnega gradiva in iz vsakdanjega življenja. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v razumevanju frazemov glede na izbor frazema, ali se razlikuje razumevanje frazemov pri dečkih in deklicah ter ali obstaja povezava med končno oceno pri slovenščini in številom točk na preverjanju znanja. Analiza preverjanja znanja je pokazala, da v raziskavo vključeni tretješolci enako dobro razumejo frazeme, ki so jih obravnavali v šoli, in frazeme, ki so bili izbrani iz vsakdanjega življenja. Med dečki in deklicami ni bilo razlik v razumevanju frazemov. Rezultati so pokazali, da je bila višina zaključene ocene pri slovenščini povezana z uspešnostjo na preverjanju znanja. Tisti učenci, ki so imeli pri slovenščini zaključeno višjo oceno, so bili na preverjanju bolj uspešni, in obratno. Učenci so na testu v povprečju dosegli 64-% uspešnost. Čeprav so učna gradiva bogata s frazemi, je bilo pri pregledu učnega načrta za slovenščino ugotovljeno, da se frazemom ne namenja veliko pozornosti. Frazemi imajo za slovenski jezik veliko vrednost, zato bi učitelji morali učence vseeno opozarjati na frazeme, jih spodbujati k razmišljanju o njihovem pomenu in jim pomagati pri oblikovanju pravilnega pomena.
Ključne besede: frazeologija, frazemi, učni načrt za slovenščino, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, tretješolci, učno gradivo, vsakdanje življenje
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 462; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
(Ne)usvojeni cilji pravopisne zmožnosti v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju
Polonca Šek Mertük, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Pravopisna zmožnost spada med temeljne sporazumevalne zmožnosti. Učenci jo začnejo sistematično razvijati z začetkom šole. Do konca prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja naj bi usvojili enajst operativnih ciljev, vezanih na pravopisno zmožnost. Raziskav, ki bi preverjale, koliko so učenci usvojili pravopisno zmožnost, je premalo. Prispevek prikazuje stanje (ne)usvojenosti pravopisne zmožnosti v raziskavo vključenih tretješolcev, na podlagi katerega lahko (bodoči) učitelji še bolj načrtno obravnavajo posamezne pravopisne teme.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, slovenščina, učni načrti, standardi znanja, učni načrt za slovenščino, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji pravopisne zmožnosti
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 264; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (96,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Frazemi v berilih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje
Nina Horvat, 2018, magistrsko delo

Opis: Frazemi so izrazna sredstva, s katerimi bogatimo naš jezik in ga delamo zanimivejšega. S frazemi se pogosto srečujemo v vsakdanji komunikaciji, prav tako so prisotni v umetnostnih in neumetnostnih besedilih. Razumevanje frazemov je zahtevno še posebej za otroke, saj pogosto ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno. V magistrskem delu Frazemi v berilih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje nas je zanimala pogostost pojavljanja frazemov v potrjenih berilih za posamezni razred v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v šolskem letu 2016/17. V Slovarju slovenskih frazemov in Slovarju slovenskega knjižnega jezika smo poiskali slovarsko obliko posameznega izpisanega frazema ter njegovo pomensko razlago. Frazeme smo najprej predstavili po pogostosti, to je od frazemov, ki se pojavljajo v največ berilih, do tistih, ki se pojavljajo v po enem berilu. Ugotovili smo, da se v vseh berilih za posamezni razred pojavlja zelo malo ali celo nič frazemov. Največ je frazemov, ki se pojavljajo v po enem berilu. Frazeme smo analizirali tudi po obliki, torej glede na to, ali je frazem nestavčni (samostalniški, pridevniški, glagolski, prislovni) ali stavčni (pregovorni, nepregovorni). Ugotovili smo, da se v berilih za posamezni razred najpogosteje pojavljajo glagolski frazemi, sledijo prislovni frazemi. Preostalih nestavčnih frazemov (samostalniških in pridevniških) je sorazmerno malo. Zelo malo je tudi pregovornih in nepregovornih frazemov. Ker se nekateri frazemi pojavljajo v prenovljeni obliki, smo posebej predstavili tudi primere frazeoloških prenovitev. Po pregledu in analizi frazemov v berilih smo ugotovili, da se v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju v umetnostnih besedilih pojavlja veliko frazemov. Čeprav Učni načrt za slovenščino (2011) frazemom v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju ne posveča pozornosti, je ključnega pomena, da učence na frazeme opozarjamo, jim razložimo njihov pomen ter jih spodbujamo pri učenju in ustrezni rabi frazemov.
Ključne besede: frazeologija, frazemi, preneseni pomen, prvo vzgojno- -izobraževalno obdobje, učni načrt za slovenščino, berilo
Objavljeno: 10.05.2018; Ogledov: 484; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici