| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 153
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Mladinska književnost v vrtcih : analiza stanja in predlogi za izboljšave
Dragica Haramija, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete v Mariboru je bila izvedena raziskava zastopanosti, načina izvedbe, medpredmetnih povezav in evalvacije različnih področij dejavnosti, ki so zastopane v Kurikulumu za vrtce (npr. glasbena vzgoja, likovna vzgoja, plesna vzgoja, jezikovna vzgoja). Pridobili smo 153 trimesečnih priprav, ki so bile novembra in decembra 2003 ter januarja 2004 izvedene po različnih vrtcih v Sloveniji. Priprave so bile analizirane po dogovorjenih kriterijih, in sicer za vsa področja dejavnosti na enak način: število otrok v skupini; starost otrok; vrsta priprave (dnevna, tedenska; tematski sklop); tema; sredstva in pripomočki; področje integracije; metode dela; cilji; analiza in evalvacija. Rezultati kažejo na neupoštevanje Kurikuluma za vrtce, skromen odstotek usmerjene književne dejavnosti v vrtcih, neustrezno izbiro obravnavanih besedil, enolično izbiro metod dela, cilji so v pripravah skromno zastopani, iz priprav je razvidno, da večinoma evalvacije sploh niso bile opravljene. Sledijo predlogi za izboljšanje književne vzgoje v vrtcih.
Ključne besede: slovenska književnost, mladinska književnost, jezikovna vzgoja, kurikul za vrtce, učni načrt za vrtce, književna didaktika
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 8
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Razvoj ročnih spretnosti skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila v šolah z različnimi pedagoškimi pristopi : magistrsko delo
Klara Bakulić, 2023, magistrsko delo

Opis: Razvoja ročnih spretnosti skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila se v šolah lahko lotimo na različne načine, odvisno od izobraževalnih ciljev, virov in demografije učencev. V magistrskem delu se ukvarjamo s pomenom izdelovanja izdelkov iz tekstila za razvoj ročnih spretnosti na razredni stopnji osnovne šole. Najprej teoretično opredelimo psihološki segment izdelovanja iz tekstila – pri tem se dotaknemo zgodovinskega in sodobnega vpliva s posebnim poudarkom na pomanjkanju ustvarjalnosti v šolah in zaključimo s preoblikovanjem našega izobraževalnega sistema. Potem svoje raziskovanje premaknemo v empirični del magistrske naloge, pri katerem je sodelovalo 16 učiteljev, od tega deset iz Osnovne šole Gorica Velenje, dva učitelja Osnovne šole Montessori Ljubljana in štirje učitelji Waldorfske šole Savinja. Za ugotovitev, koliko in katere izdelke iz tekstila so v preteklem šolskem letu izdelali v posameznem razredu na razredni stopnji obeh šol, smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo raziskovali, ali obstajajo med šolami razlike, s tem pa smo želeli pridobiti objektiven uvid v trenutno stanje in na podlagi dobljenih podatkov načrtovati praktične rešitve. Glede na pridobljena spoznanja in ugotovitve raziskave smo se odločili, da oblikujemo programska izhodišča za izdelovanje izdelkov iz tekstila (pletenje, šivanje, vezenje) v obliki modela letne priprave in jih praktično umestimo oz. uporabimo pri drugih predmetih. Predstavljena so v praktičnem delu magistrskega dela. Ugotoviti je mogoče, da je izdelovanja iz tekstila v osnovni šoli malo, s čimer zgubljamo del možnosti za razvijanje ročnih spretnosti. Raziskovalne ugotovitve in predstavljeni praktični primeri so tako dobro vodilo, ki nakazuje, da je vključevanje obdelave tekstila v učne načrte ne le spodbujano in priporočeno, temveč nujno.
Ključne besede: ročne spretnosti, razredna stopnja, učenci, tekstilni izdelki, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 12.12.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

3.
Berücksichtigung der Mehrsprachigkeit in zweisprachigen Schulen im Übermurgebiet : Magisterarbeit
Erik Horvat, 2023, magistrsko delo

Opis: Večjezičnost je raznolik pojav, ki prizadene večino ljudi in je deloma posledica različnih svetovnih dogodkov. Večjezičnost je v osnovni šoli prisotna na različne načine. Poleg učencev, ki v svoji družini govorijo več kot en jezik, imamo večjezične učitelje/učiteljice, ki so prav tako odraščali v večjezičnem okolju in v šoli učijo raznovrstne jezike. Na institucionalni ravni se v nekaterih območjih večjezičnost v osnovni šoli obravnava z zgodnjim poukom tujih jezikov (večinoma angleščine), poukom maternega jezika ali dvojezičnimi šolskimi koncepti. Ali in na kakšen način ta obstoječa večjezičnost akterjev v šoli postane aktualna, je med drugim odvisno od samopodobe in jezikovnega koncepta šole ter strokovnega znanja učiteljev. Šolsko situacijo uokvirja zadevni nacionalni kontekst z enim ali več uradnimi jeziki in regionalna lokacija šole, na primer na obmejnem območju z državo z drugim uradnim jezikom ali na območju, kjer so priznani manjšinski jeziki. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu prikazujemo koncepte/načine ustvarjanja šolskega pouka, opredelimo vlogo učitelja in učenca znotraj pouka. Zaključek teoretičnega dela opredeljuje pojem večjezičnosti in možnost povezovanja na izobraževalni stopnji. Nato sledi empirični del magistrske naloge, ki na podlagi sestavljenega vprašalnika prikazuje subjektivni vpogled v šolski sistem glede uporabe večjezičnosti. Magistrsko delo raziskuje, v kolikšni meri jezikovno-pedagoški pristopi poučevanja jezika, medkulturnega učenja in večjezične didaktike upoštevajo jezikovno raznolikost v osnovnošolskem pouku. Rezultati analiz podatkov služijo za prikaz konkretnih možnosti za ciljno usmerjene ukrepe profesionalizacije s ciljem zagotavljanja izboljšanih ukrepov, virov in okvirnih pogojev za zgodnje (več)jezikovno izobraževanje v osnovnih šolah v prihodnosti.
Ključne besede: Večjezičnost, učna ura, učni stili, učna priprava, letni načrt.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 260; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

4.
Proces vključevanja učenja na prostem v geografski kurikul : magistrsko delo
Urška Žižek, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil analizirati operativne učne cilje, zapisane v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli glede na to, ali jih je možno realizirati na prostem oz. izven učilnice ter oblikovati dva scenarija vključitve učenja na prostem v osnovnošolski izvedbeni letni učni načrt oz. pripravo za pouk geografije na dveh različnih nivojih, konservativnem in progresivnem. V teoretičnem delu smo opredelili pomen in umeščenost terenskega dela v pouk geografije v osnovni šoli. Opredelili smo tudi pogoje za izvedbo terenskega dela za namene izobraževanja, prednosti in ovire pri vključevanju terenskega dela v izobraževanje ter proces izvajanja učenja na prostem. Empirični del magistrskega dela temelji na pripravi dveh izvedbenih letnih načrtov oz. priprav, usmerjenih v vključevanje učenja na prostem v osnovnošolski pouk geografije, ena na konservativnem oz. osnovnem nivoju ter ena na progresivnem oz. naprednem nivoju. V ta namen smo oblikovali tudi predloge priprav učenja na prostem pri pouku geografije v osnovni šoli, ki bi jih lahko vključili na osnovni oz. napredni nivo letnega načrtovanja. Ob tem smo uporabili metodo intervjuja, s katero smo učiteljici geografije v osnovni šoli predstavili oba pripravljena letna izvedbena kurikula za vključevanje učenja na prostem v pouk geografije. Na osnovi ugotovljenega zaključujemo, da je v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli veliko ciljev in vsebin, ki jih je možno realizirati s terenskim delom in da je učenje na prostem možno realizirati na osnovi dveh različnih scenarijev – na osnovnem in naprednem nivoju.
Ključne besede: učenje na prostem, terensko delo, letni načrt dela, učni načrt, pouk geografije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 311; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

5.
Ples kot športna interesna dejavnost v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko delo
Sara Juhart, 2023, magistrsko delo

Opis: Ples predstavlja in zajema široko polje možnosti raziskovanja – od kretenj, gibov, mimike, gestike in drugih telesnih premikov do prikazovanja različnih čustvenih stanj ter občutij. V nadaljevanju se v magistrskem delu ukvarjamo s pomenom plesne dejavnosti za razvoj otroka v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Najprej teoretično opredelimo plesno dejavnost – pri tem se dotaknemo njenega nastanka, razvoja in vpliva na družbo s posebnim poudarkom na pomenu plesa pri otrocih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Potem svoje raziskovanje premaknemo na praktični del magistrske naloge, pri katerem je sodelovalo 20 otrok, od tega 10 deklic in 10 dečkov. Izvedli smo 6 učnih ur interesne dejavnosti – plesa. Za ugotovitev pomena plesa pri otrocih smo uporabili vprašalnik, kjer smo raziskovali splošno znanje otrok o plesu pred in po izvedbi učnih ur ter kriterije, s čimer smo želeli dobiti objektiven uvid v otrokovo znanje in poznavanje plesne dejavnosti pred ter po izvedenih učnih urah. Preučevali smo otrokovo znanje o plesu, kreativnost, ritem, usklajenost, improvizacijo, ustvarjalnost, domišljijo in sodelovanje z drugimi. Rezultati kažejo, da po izvedbi strnjene plesne vadbe učenci razumejo ples mnogo bolj celostno in večplastno kot pred samo vadbo. Ugotoviti je mogoče, kako pomembna je plesna dejavnost za otroke – za njihov psiho-fizični razvoj in delovanje. Sama raziskava je pokazatelj, da je večja vključitev plesne dejavnosti v učni načrt ne le spodbujana in priporočena, temveč nujna.
Ključne besede: plesna dejavnost, otroci, učenje, učne ure, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 23.06.2023; Ogledov: 431; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

6.
Obravnava vejice v gradivih za pouk slovenščine v osnovni šoli : magistrsko delo
Darja Zemljič, 2022, magistrsko delo

Opis: Sporazumevalna zmožnost je v življenju človeka bistvenega pomena. Razvijamo jo s sporazumevalnimi dejavnostmi. V osnovni šoli poteka načrtno in postopno usvajanje prvin jezika. Da se lahko ljudje sporazumevamo in hkrati sobivamo z okolico, je zelo pomembno, da je naša sporazumevalna zmožnost čim bolj razvita. Ljudje se naučimo poslušati, govoriti, brati in pisati. V osnovni šoli pri pouku slovenščine usvajamo znanja o jeziku na podlagi učnega načrta za pouk slovenščine, ki je sistematično sestavljen za vsako vzgojno-izobraževalno obdobje posebej. Tam so zapisani cilji in minimalni standardi znanja. Pri pouku slovenščine začnemo kot otroci postopno usvajati pravopisno zmožnost, ki je v osnovni šoli zelo poudarjena. Usvajanje in urjenje pravopisnih pravil poteka vse do devetega razreda osnovne šole. Pri pravopisni zmožnosti so v učnem načrtu za pouk slovenščine za osnovnošolsko izobraževanje zastavljeni učni cilji, ki se navezujejo na pravilno rabo vejice. Rabo vejice učenci usvajajo in urijo skozi večji del osnovnošolskega izobraževanja. V teoretičnem delu naloge so zapisane vse sporazumevalne dejavnosti, ki jih uporabljamo za razvoj sporazumevalne zmožnosti. Zapisana so tudi pravopisna pravila, ki jih usvajajo učenci in tako bogatijo svojo pravopisno zmožnost. Osredotočamo se na pravopisna pravila pravilne rabe vejice. Pravopisna pravila so zapisana po ciljih v učnem načrtu za pouk slovenščine v osnovni šoli (2018). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati analize več učnih gradiv za pouk slovenščine v osnovni šoli. Uporabili smo kvalitativno raziskavo in nato pri rezultatih uporabili besedilno analizo. Zajeli smo nekaj učbenikov in delovnih zvezkov, različnih avtorjev in založb, ki so najpogosteje uporabljeni za pouk slovenščine v osnovni šoli. In sicer: Lili in Bine 3, Mlinček (za tretji razred), Naša ulica 3, Slovenščina 3, Znanka ali uganka 4, Radovednih pet (za četrti razred), Slovenščina 4, Hej hoj 4, Slovenščina 5, Hej hoj 5, Slovenščina za vsak dan 6, Slovenščina 6, Znanka ali uganka 6, Slovenščina v oblaku 6, Slovenščina za vsak dan 8, Slovenščina 8, Znanka ali uganka 8, Slovenščina v oblaku 8, Slovenščina za vsak dan 9, Slovenščina v oblaku 9. Ob pregledu učnih gradiv smo ugotavljali, kje najdemo zapis o pravilni rabi vejice, kako avtorji razlagajo pravila rabe vejice, v kakšnem obsegu so zapisana ter ali se skladajo z učnimi cilji in minimalnimi standardi v učnem načrtu. Ugotavljamo, da se učenci o pravilni rabi vejice začnejo učiti ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, posledično zapisa o vejici v učnih gradivih za prvi in drugi razred ne najdemo. V učnih gradivih za tretji razred pa se sicer že pojavi pravilo o vejici med naštevanjem, vendar to pravilo ni minimalni standard prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa so zastavljeni cilji in minimalni standardi, ki zajemajo pravila rabe vejice in jih posledično najdemo tudi v vseh pregledanih učnih gradivih. Gradiva se med seboj razlikuje in avtorji različno razlagajo pravila rabe vejice; prav tako je ta tema med učnimi gradivi zajeta v različnih obsegih.
Ključne besede: sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, vejica, učni načrt slovenščina, učna gradiva za slovenščino
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 538; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič : magistrsko delo
Katja Jamnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Frazemi so izrazna sredstva, ki naš jezik bogatijo in ga olepšajo. Prisotni so v vsakdanji komunikaciji, v umetnostnih ter neumetnostnih besedilih. Pravzaprav nas spremljajo na vsakem koraku. Razumevanje frazemov pa je zahtevno, še zlasti za otroke, ki pogosto ne razumejo in ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno. V magistrskem delu Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič je bil osrednji namen prebrati in preučiti mladinska prozna dela Svetlane Makarovič ter v njih poiskati frazeme. Pri iskanju in interpretaciji frazemov nam je kot merilo služil Slovar slovenskih frazemov (Keber, 2015). Nabor frazemov, ki smo jih našli in vključili v obravnavo, šteje skupaj 160 frazemov. V magistrski nalogi smo jih analizirali glede na pogostost, obliko in pomen. Po pogostosti sta izstopajoča frazema »sapo je vzelo komu« in »hitro kot blisk«, med pogostimi pa so še »valjati se od smeha«, »pojdi(te) se solit« in »umreti od smeha«. Po obliki so najpogostejši glagolski frazemi (101), v veliko manjši meri sledijo prislovni frazemi (27) in pridevniški frazemi (13), najmanj pa je samostalniških (11) in nepregovornih frazemov (6). Opozorili smo tudi na prenovitve. Po raziskavi smo še bolj prepričani v to, da je treba na frazeme opozarjati že v prvih razredih osnovne šole, saj lahko z njimi učenkam in učencem olajšamo razumevanje umetnostnih besedil, hkrati pa bogatimo njihovo besedišče.
Ključne besede: frazeologija, frazem, učni načrt za slovenščino, mladinska proza, Svetlana Makarovič
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 594; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

8.
Možnosti medpredmetnega povezovanja slovenščine in angleščine v 6. razredu osnovne šole : magistrsko delo
Nina Kreže, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili medpredmetno povezovanje slovenščine in angleščine v 6. razredu osnovne šole. Ukvarjali smo se z možnostmi medpredmetnega povezovanja, ki jih ponujata učna načrta obeh predmetov in izbrani učbeniki. Namen dela je bil poiskati povezovalne elemente obeh učnih načrtov in analizirati medpredmetne vsebine, ki se pojavljajo v aktualnih učbenikih. V teoretičnem delu magistrskega dela smo z deskriptivno metodo povzeli teoretična spoznanja o medpredmetnem povezovanju. Z metodo komparacije smo na podlagi analize obeh učnih načrtov ugotovili, da bi bili za osnovo medpredmetnega povezovanja primerni predvsem cilji, povezani s spoznavanjem in razvijanjem strategij (branja, poslušanja, pogovarjanja, tvorjenja pisnega besedila, preverjanja besedil na vsebinski, jezikovni in pravopisni ravni ipd.), in cilji, povezani s primerjanjem obeh jezikov (prepoznavanje vzrokov za učenje jezika, izgovorne, pisne in slovnične podobnosti in razlike med angleščino in slovenščino, primerjanje zapisa glasov in besed v slovenščini in angleščini ipd.). Analiza v empiričnem delu je pokazala, da vsi izbrani učbeniki vsebujejo naloge, ki omogočajo medpredmetno povezovanje, vendar obseg teh nalog precej niha. Ugotovili smo, da analizirani učbeniki za angleščino v povprečju vsebujejo več medpredmetnih vsebin kot učbeniki za slovenščino. Izkazalo se je, da ustvarjalci učbenikov medpredmetno povezovanje v učbenike najpogosteje vključujejo preko vsebin kulturne vzgoje, znanosti in tehnologije ter vzgoje za zdravje. Z analizo smo ugotovili, da možnosti medpredmetnega povezovanja ponuja tudi medpredmetna obravnava jezikoslovnih izrazov, saj vsi učbeniki za angleščino vsebujejo vsaj polovico vseh jezikoslovnih izrazov zapisanih v vsebinah učnega načrta za slovenščino za 6. razred. Posebno poglavje smo namenili praktični medpredmetni učni pripravi, s katero želimo spodbuditi učitelje k uporabi medpredmetnega povezovanja in jim olajšati pripravo na delo.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, slovenščina, angleščina, učbenik, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 1061; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

9.
Načrtovanje kurikularnih dejavnosti v vrtcu
Moris Baša, 2021, magistrsko delo

Opis: Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev imajo pri svojem delu veliko svobode. Prav to jim omogoča izvajanje predšolske vzgoje na zelo različne načine. Ne glede na to, kaj bodo izvajali in na kakšen način, pa morajo svoje dejavnosti ustrezno načrtovati. Naša magistrska naloga se nanaša prav na načrtovanje dejavnosti in iz tega izhajajočih učnih priprav. Cilji zaključnega dela so spoznati načine načrtovanja dejavnosti v vrtcu, ugotoviti, katere so najpogosteje načrtovane oblike priprav, preveriti, katere elemente vsebujejo dnevne priprave vzgojiteljev in njihovih pomočnikov, ter kako pogosto se ti pojavljajo v njihovih učnih pripravah. V povezavi s tem smo izvedli raziskavo, v izhodiščni del katere smo vključili 403 in v dopolnitveni 327 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev iz naključno izbranih javnih vrtcev. Ugotovili smo, da se pri načrtovanju dejavnosti nekoliko več kot polovica vzgojiteljev in pomočnikov kljub možnosti uporabe različnih spletnih in računalniških programov za pisanje priprav poslužuje obrazcev za načrtovanje, same priprave pa jih večina piše v fizični obliki. Rezultati prav tako kažejo, da so najpogostejši element v učnih pripravah vzgojiteljev in pomočnikov poleg teme in področja dejavnosti globalni cilji, ki jih več kot polovica oblikuje samostojno v kombinaciji s povzemanjem iz Kurikuluma za vrtce, pri čemer jih pogosteje povzemajo iz Kurikuluma.
Ključne besede: elementi učne priprave, javni vrtec, načrtovanje dejavnosti, procesna raven, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 14.10.2021; Ogledov: 1844; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

10.
Pravopisna zmožnost učencev in učenk v 9. razredu osnovne šole
Kaja Podgoršek, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravopisna zmožnost zajema sposobnost teoretičnega poznavanja in praktične uporabe pravil pri določenem jeziku. V magistrskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost učencev in učenk v 9. razredu osnovne šole so v teoretičnem delu podrobno prikazni sporazumevalna zmožnost, sporazumevalne dejavnosti, in sicer poslušanje, govorjenje, branje in pisanje, pismenost in pravopisna pismenost, vloga učitelja, Učni načrt za slovenščino (2018), kjer so podrobneje opisani splošni cilji, operativni cilji in standardi znanja, na koncu teoretičnega dela pa je predstavljen tudi pravopis in pravila iz pravopisa, ki se navezujejo na cilje pravopisne zmožnosti. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri je sodelovalo150 učencev in učenk 9. razreda osnovne šole iz štirih različnih osnovnih šol po Sloveniji. S pomočjo preizkusa znanja, ki je zajemal šest nalog, smo natančno preverili pravopisno zmožnost končnih ločil, predlogov k/h in s/z in male ter velike začetnice. Preizkus znanja je bil sestavljen v skladu z operativnimi cilji, ki so navedeni v Učnem načrtu za slovenščino (2018). Učenci in učenke so bili najuspešnejši pri reševanju sklopa, kjer smo preverjali predloga k/h in s/z. Dosegli so uspešnost v 90,0 %. Največ težav pa so imeli pri reševanju sklopa, ki je zajemal malo in veliko začetnico, saj so bili uspešni zgolj v 73,0 %. Učenci in učenke v 9. razredu osnovne šole so pri vseh treh sklopih, ki smo jih preverjali, celostno dosegli pozitiven rezultat, kar pomeni, da imajo razvito pravopisno zmožnost, ki pa se vedno lahko nadgradi in izpopolni.
Ključne besede: pravopis, pravopisna zmožnost, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt za slovenščino
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 1143; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (778,44 KB)

Iskanje izvedeno v 1.74 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici