| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 148
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnava vejice v gradivih za pouk slovenščine v osnovni šoli : magistrsko delo
Darja Zemljič, 2022, magistrsko delo

Opis: Sporazumevalna zmožnost je v življenju človeka bistvenega pomena. Razvijamo jo s sporazumevalnimi dejavnostmi. V osnovni šoli poteka načrtno in postopno usvajanje prvin jezika. Da se lahko ljudje sporazumevamo in hkrati sobivamo z okolico, je zelo pomembno, da je naša sporazumevalna zmožnost čim bolj razvita. Ljudje se naučimo poslušati, govoriti, brati in pisati. V osnovni šoli pri pouku slovenščine usvajamo znanja o jeziku na podlagi učnega načrta za pouk slovenščine, ki je sistematično sestavljen za vsako vzgojno-izobraževalno obdobje posebej. Tam so zapisani cilji in minimalni standardi znanja. Pri pouku slovenščine začnemo kot otroci postopno usvajati pravopisno zmožnost, ki je v osnovni šoli zelo poudarjena. Usvajanje in urjenje pravopisnih pravil poteka vse do devetega razreda osnovne šole. Pri pravopisni zmožnosti so v učnem načrtu za pouk slovenščine za osnovnošolsko izobraževanje zastavljeni učni cilji, ki se navezujejo na pravilno rabo vejice. Rabo vejice učenci usvajajo in urijo skozi večji del osnovnošolskega izobraževanja. V teoretičnem delu naloge so zapisane vse sporazumevalne dejavnosti, ki jih uporabljamo za razvoj sporazumevalne zmožnosti. Zapisana so tudi pravopisna pravila, ki jih usvajajo učenci in tako bogatijo svojo pravopisno zmožnost. Osredotočamo se na pravopisna pravila pravilne rabe vejice. Pravopisna pravila so zapisana po ciljih v učnem načrtu za pouk slovenščine v osnovni šoli (2018). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati analize več učnih gradiv za pouk slovenščine v osnovni šoli. Uporabili smo kvalitativno raziskavo in nato pri rezultatih uporabili besedilno analizo. Zajeli smo nekaj učbenikov in delovnih zvezkov, različnih avtorjev in založb, ki so najpogosteje uporabljeni za pouk slovenščine v osnovni šoli. In sicer: Lili in Bine 3, Mlinček (za tretji razred), Naša ulica 3, Slovenščina 3, Znanka ali uganka 4, Radovednih pet (za četrti razred), Slovenščina 4, Hej hoj 4, Slovenščina 5, Hej hoj 5, Slovenščina za vsak dan 6, Slovenščina 6, Znanka ali uganka 6, Slovenščina v oblaku 6, Slovenščina za vsak dan 8, Slovenščina 8, Znanka ali uganka 8, Slovenščina v oblaku 8, Slovenščina za vsak dan 9, Slovenščina v oblaku 9. Ob pregledu učnih gradiv smo ugotavljali, kje najdemo zapis o pravilni rabi vejice, kako avtorji razlagajo pravila rabe vejice, v kakšnem obsegu so zapisana ter ali se skladajo z učnimi cilji in minimalnimi standardi v učnem načrtu. Ugotavljamo, da se učenci o pravilni rabi vejice začnejo učiti ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, posledično zapisa o vejici v učnih gradivih za prvi in drugi razred ne najdemo. V učnih gradivih za tretji razred pa se sicer že pojavi pravilo o vejici med naštevanjem, vendar to pravilo ni minimalni standard prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa so zastavljeni cilji in minimalni standardi, ki zajemajo pravila rabe vejice in jih posledično najdemo tudi v vseh pregledanih učnih gradivih. Gradiva se med seboj razlikuje in avtorji različno razlagajo pravila rabe vejice; prav tako je ta tema med učnimi gradivi zajeta v različnih obsegih.
Ključne besede: sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, vejica, učni načrt slovenščina, učna gradiva za slovenščino
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 8; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič : magistrsko delo
Katja Jamnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Frazemi so izrazna sredstva, ki naš jezik bogatijo in ga olepšajo. Prisotni so v vsakdanji komunikaciji, v umetnostnih ter neumetnostnih besedilih. Pravzaprav nas spremljajo na vsakem koraku. Razumevanje frazemov pa je zahtevno, še zlasti za otroke, ki pogosto ne razumejo in ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno. V magistrskem delu Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič je bil osrednji namen prebrati in preučiti mladinska prozna dela Svetlane Makarovič ter v njih poiskati frazeme. Pri iskanju in interpretaciji frazemov nam je kot merilo služil Slovar slovenskih frazemov (Keber, 2015). Nabor frazemov, ki smo jih našli in vključili v obravnavo, šteje skupaj 160 frazemov. V magistrski nalogi smo jih analizirali glede na pogostost, obliko in pomen. Po pogostosti sta izstopajoča frazema »sapo je vzelo komu« in »hitro kot blisk«, med pogostimi pa so še »valjati se od smeha«, »pojdi(te) se solit« in »umreti od smeha«. Po obliki so najpogostejši glagolski frazemi (101), v veliko manjši meri sledijo prislovni frazemi (27) in pridevniški frazemi (13), najmanj pa je samostalniških (11) in nepregovornih frazemov (6). Opozorili smo tudi na prenovitve. Po raziskavi smo še bolj prepričani v to, da je treba na frazeme opozarjati že v prvih razredih osnovne šole, saj lahko z njimi učenkam in učencem olajšamo razumevanje umetnostnih besedil, hkrati pa bogatimo njihovo besedišče.
Ključne besede: frazeologija, frazem, učni načrt za slovenščino, mladinska proza, Svetlana Makarovič
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 8; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

3.
Možnosti medpredmetnega povezovanja slovenščine in angleščine v 6. razredu osnovne šole : magistrsko delo
Nina Kreže, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili medpredmetno povezovanje slovenščine in angleščine v 6. razredu osnovne šole. Ukvarjali smo se z možnostmi medpredmetnega povezovanja, ki jih ponujata učna načrta obeh predmetov in izbrani učbeniki. Namen dela je bil poiskati povezovalne elemente obeh učnih načrtov in analizirati medpredmetne vsebine, ki se pojavljajo v aktualnih učbenikih. V teoretičnem delu magistrskega dela smo z deskriptivno metodo povzeli teoretična spoznanja o medpredmetnem povezovanju. Z metodo komparacije smo na podlagi analize obeh učnih načrtov ugotovili, da bi bili za osnovo medpredmetnega povezovanja primerni predvsem cilji, povezani s spoznavanjem in razvijanjem strategij (branja, poslušanja, pogovarjanja, tvorjenja pisnega besedila, preverjanja besedil na vsebinski, jezikovni in pravopisni ravni ipd.), in cilji, povezani s primerjanjem obeh jezikov (prepoznavanje vzrokov za učenje jezika, izgovorne, pisne in slovnične podobnosti in razlike med angleščino in slovenščino, primerjanje zapisa glasov in besed v slovenščini in angleščini ipd.). Analiza v empiričnem delu je pokazala, da vsi izbrani učbeniki vsebujejo naloge, ki omogočajo medpredmetno povezovanje, vendar obseg teh nalog precej niha. Ugotovili smo, da analizirani učbeniki za angleščino v povprečju vsebujejo več medpredmetnih vsebin kot učbeniki za slovenščino. Izkazalo se je, da ustvarjalci učbenikov medpredmetno povezovanje v učbenike najpogosteje vključujejo preko vsebin kulturne vzgoje, znanosti in tehnologije ter vzgoje za zdravje. Z analizo smo ugotovili, da možnosti medpredmetnega povezovanja ponuja tudi medpredmetna obravnava jezikoslovnih izrazov, saj vsi učbeniki za angleščino vsebujejo vsaj polovico vseh jezikoslovnih izrazov zapisanih v vsebinah učnega načrta za slovenščino za 6. razred. Posebno poglavje smo namenili praktični medpredmetni učni pripravi, s katero želimo spodbuditi učitelje k uporabi medpredmetnega povezovanja in jim olajšati pripravo na delo.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, slovenščina, angleščina, učbenik, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 233; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

4.
Načrtovanje kurikularnih dejavnosti v vrtcu
Moris Baša, 2021, magistrsko delo

Opis: Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev imajo pri svojem delu veliko svobode. Prav to jim omogoča izvajanje predšolske vzgoje na zelo različne načine. Ne glede na to, kaj bodo izvajali in na kakšen način, pa morajo svoje dejavnosti ustrezno načrtovati. Naša magistrska naloga se nanaša prav na načrtovanje dejavnosti in iz tega izhajajočih učnih priprav. Cilji zaključnega dela so spoznati načine načrtovanja dejavnosti v vrtcu, ugotoviti, katere so najpogosteje načrtovane oblike priprav, preveriti, katere elemente vsebujejo dnevne priprave vzgojiteljev in njihovih pomočnikov, ter kako pogosto se ti pojavljajo v njihovih učnih pripravah. V povezavi s tem smo izvedli raziskavo, v izhodiščni del katere smo vključili 403 in v dopolnitveni 327 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev iz naključno izbranih javnih vrtcev. Ugotovili smo, da se pri načrtovanju dejavnosti nekoliko več kot polovica vzgojiteljev in pomočnikov kljub možnosti uporabe različnih spletnih in računalniških programov za pisanje priprav poslužuje obrazcev za načrtovanje, same priprave pa jih večina piše v fizični obliki. Rezultati prav tako kažejo, da so najpogostejši element v učnih pripravah vzgojiteljev in pomočnikov poleg teme in področja dejavnosti globalni cilji, ki jih več kot polovica oblikuje samostojno v kombinaciji s povzemanjem iz Kurikuluma za vrtce, pri čemer jih pogosteje povzemajo iz Kurikuluma.
Ključne besede: elementi učne priprave, javni vrtec, načrtovanje dejavnosti, procesna raven, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 14.10.2021; Ogledov: 652; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

5.
Pravopisna zmožnost učencev in učenk v 9. razredu osnovne šole
Kaja Podgoršek, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravopisna zmožnost zajema sposobnost teoretičnega poznavanja in praktične uporabe pravil pri določenem jeziku. V magistrskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost učencev in učenk v 9. razredu osnovne šole so v teoretičnem delu podrobno prikazni sporazumevalna zmožnost, sporazumevalne dejavnosti, in sicer poslušanje, govorjenje, branje in pisanje, pismenost in pravopisna pismenost, vloga učitelja, Učni načrt za slovenščino (2018), kjer so podrobneje opisani splošni cilji, operativni cilji in standardi znanja, na koncu teoretičnega dela pa je predstavljen tudi pravopis in pravila iz pravopisa, ki se navezujejo na cilje pravopisne zmožnosti. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri je sodelovalo150 učencev in učenk 9. razreda osnovne šole iz štirih različnih osnovnih šol po Sloveniji. S pomočjo preizkusa znanja, ki je zajemal šest nalog, smo natančno preverili pravopisno zmožnost končnih ločil, predlogov k/h in s/z in male ter velike začetnice. Preizkus znanja je bil sestavljen v skladu z operativnimi cilji, ki so navedeni v Učnem načrtu za slovenščino (2018). Učenci in učenke so bili najuspešnejši pri reševanju sklopa, kjer smo preverjali predloga k/h in s/z. Dosegli so uspešnost v 90,0 %. Največ težav pa so imeli pri reševanju sklopa, ki je zajemal malo in veliko začetnico, saj so bili uspešni zgolj v 73,0 %. Učenci in učenke v 9. razredu osnovne šole so pri vseh treh sklopih, ki smo jih preverjali, celostno dosegli pozitiven rezultat, kar pomeni, da imajo razvito pravopisno zmožnost, ki pa se vedno lahko nadgradi in izpopolni.
Ključne besede: pravopis, pravopisna zmožnost, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt za slovenščino
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 562; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (778,44 KB)

6.
Celostna obravnava zdravega življenjskega sloga v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Jana Košir, 2021, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je analiza učnih načrtov za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje in razvoj ter priprava primerov učnih priprav, ki bodo medpredmetno celostno povezovale zdrav življenjski slog. Na podlagi tega smo raziskali aktualno literaturo s področja življenjskega sloga, analizirali raziskave, projekte in programe, ki so bili v šolski sistem vpeljani z namenom preverjanja in izboljšanja življenjskega sloga, nato pa analizirali učne načrte za 4. in 5. razred osnovne šole. Ugotovili smo, da so vsebine življenjskega sloga v učnih načrtih razdeljene med več različnih šolskih predmetov, da učiteljev ne spodbujajo k celostni obravnavi življenjskega sloga, da v njih niso vključeni cilji s področja spanja in počitka, čeprav ti vedenji spadata med ključna vedenja, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, prav tako pa tudi, da v učnih načrtih ni predvidena celostna obravnava življenjskega sloga. Na podlagi dobljenih spoznanj smo nato oblikovali šest primerov učnih priprav za 4. in 5. razred osnovne šole v obliki medpredmetnih povezav, kjer smo povezali učne cilje in vsebine s področja gibanja, prehrane, ustne higiene ter duševnega zdravja s šestimi šolskimi predmeti; to so šport, naravoslovje in tehnika, družba, glasbena umetnost, slovenščina in matematika. Učne priprave sestavljajo konkretne dejavnosti, ki jih učitelj lahko uporabi pri obravnavi življenjskega sloga.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, splošno dobro počutje, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 710; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

7.
KONSTRUKTIVISTIČNI PRISTOP PRI POUKU GEOGRAFIJE NA PRIMERU UČNE TEME LATINSKA AMERIKA
Biserka Gavez, 2014, diplomsko delo

Opis: Temeljni namen diplomskega dela je bil proučiti možnost vključevanja konstruktivističnega pristopa pri razvijanju učenčeve miselne dejavnosti pri pouku geografije, ter ugotoviti njegovo potencialno večjo uspešnost od tradicionalnega pristopa z elementi konstruktivizma. Cilji diplomskega dela so bili: analizirati temeljne značilnosti konstruktivističnega pristopa in tradicionalnega pristopa pri pouku regionalne geografije; izdelati in izvesti izbrano učno uro na temo Latinska Amerika, ki temelji na proučevanih pristopih; preveriti uspešnost konstruktivističnega pristopa v primerjavi s tradicionalnim pristopom z elementi konstruktivizma pri izbrani učni temi Latinske Amerike; s testom ugotavljanja predznanja in osvojenega znanja ter z anketnim vprašalnikom preveriti, kateri učni pristop je dijakom bližnji in bolj izraža njihovo individualnost ter aktivnost pri pouku geografije. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili cilje in kompetence predmeta geografije v programu osnovne šole in v programu splošne gimnazije, poučevanje geografije v tujih državah, značilnosti tradicionalnega pristopa, značilnosti in razvoj konstruktivističnega pristopa, značilnost tradicionalnega pristopa z elementi konstruktivizma. V aplikativnem delu diplomske naloge smo, na podlagi testov ugotavljanja predznanja in testov ugotavljanja osvojenega znanja, analizirali uspešnost konstruktivističnega pristopa pri učni temi Latinske Amerike v primerjavi s tradicionalnim pristopom z elementi konstruktivizma. S pomočjo ankete smo pridobili mnenja dijakov o načinu pouka pri predmetu geografije in le te analizirali.
Ključne besede: šolska geografija, učni načrt, poučevanje, konstruktivistični pristop, tradicionalni pristop z elementi konstruktivizma, pedagoški eksperiment.
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 478; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

8.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA V IZBRANIH GOVORNIH POLOŽAJIH MED UČENCI ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Mihaela Škof, 2013, diplomsko delo

Opis: V slovenskem jeziku se sporazumevamo doma, v šoli, službi, na podeželju, v mestih, skratka skoraj povsod, vendar pa pri tem uporabljamo prostorsko in družbeno pogojene različice jezika, ki jih imenujemo socialne zvrsti, te so v diplomskem delu z naslovom Raba socialnih zvrsti jezika v izbranih govornih položajih med učenci zadnjega triletja osnovne šole podrobneje obdelane. Socialne zvrsti se delijo na dve večji skupini, in sicer na knjižni in neknjižni jezik. Knjižnega jezika ne govorimo od malega, temveč se ga naučimo predvsem v šoli, ali ob branju knjig in gledanju televizije. Knjižni jezik se deli na zborni in na knjižni pogovorni jezik, neknjižni jezik pa delimo na zemljepisna narečja, pokrajinske pogovorne jezike in na interesne zvrsti, med katere spadajo sleng, žargon in argo. V teoretičnem delu sem pozornost posvetila predvsem narečjem, natančneje slovenskogoriškemu narečju. V to skupino spadata krajevna govora učencev obravnavanih osnovnih šol, in sicer lenarški in voličinski govor. Pozornost sem namenila tudi govorici mladih oziroma mladostniškemu slengu, saj ga v učbeniških kompletih pri obravnavanju interesnih zvrsti najpogosteje uporabljajo. Opredelila sem tudi naloge in cilje jezikovnega pouka ter didaktična načela, ki jih mora učitelj upoštevati pri učnem procesu. Pregledala sem zastopanost socialnih zvrsti v učnem načrtu za slovenščino, v katerem je upoštevano načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev in ugotavljala vlogo socialnih zvrsti v samostojnih delovnih zvezkih Slovenščina za vsakdan in vsak dan za tretje triletje osnovne šole. V empiričnem delu sem na podlagi anketnega vprašalnika ugotavljala, kako se učenci tretjega triletja sporazumevajo v različnih govornih položajih. Zanimalo me je predvsem, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno ali sleng) uporabljajo pri pogovoru s starši, s sokrajani (z nevrstniki in vrstniki), z učitelji, s sošolci in z delavci šole (tajnica, hišnik, kuharice …). Zanimalo me je tudi znanje krajevnega govora in odnos do njega. S pomočjo dodatnih nalog v anketnem vprašalniku sem preverjala narečno besedje učencev in ugotavljala, katere so najpogostejše oblike narečnih besed, ki jih učenci uporabljajo v svojem krajevnem narečju. Po predelanih rezultatih anketnega vprašalnika sem prišla do ugotovitev, da se učenci v domačem okolju sporazumevajo pretežno v narečju, pri pouku dajejo prednost knjižnemu jeziku, medtem ko pri pogovoru s sošolci in z vrstniki v šoli večinoma uporabljajo mladostniški sleng. Učenci so mnenja, da zelo dobro obvladajo krajevni govor in ga tudi radi uporabljajo.
Ključne besede: socialne zvrsti, narečje, govorni položaj, učenci, učni načrt, didaktična načela, učbeniški komplet
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 596; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

9.
PRIMERJAVA UČNIH NAČRTOV ZA GEOGRAFIJO V JAVNIH IN WALDORFSKIH OSNOVNIH ŠOLAH V SLOVENIJI IN NEKATERI VIDIKI KVALITATIVNE ANALIZE OBEH TIPOV OSNOVNIH ŠOL
Klementina Kralj, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi so predstavljeni waldorfska pedagogika, njeni temelji in začetki ter značilnosti waldorfske osnovne šole. Teoretičnim osnovam sledi primerjava strukture in vsebine trenutno veljavnega učnega načrta geografije za javne osnovne šole in učnega načrta za waldorfske osnovne šole. Na podlagi primerjave je bilo mogoče ugotoviti, da med učnima načrtoma geografije za javne in waldorfske osnovne šole, kljub temu, da sta na prvi pogled precej podobna, obstajajo razlike. Opravili smo tudi intervjuje z učiteljicama geografije walodorfske in javne osnovne šole, z materama učencev waldorfske in javne osnovne šole ter učencema, ki omenjeni šoli obiskujeta. S tem smo pridobili dodatni zorni kot primerjave pouka geografije na obeh omenjenih šolah.
Ključne besede: waldorfska pedagogika, waldorfska osnovna šola, učni načrt, primerjava
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 618; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (570,63 KB)

10.
FOKUSIRANJE NA KNJIŽEVNO OSEBO V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Helena Slameršak, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge obravnava recepcijsko zmožnost otroka, natančneje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe v prvem triletju osnovne šole. Prva faza naloge zajema cilje mladinske književnosti in njihovo členitev. Glede na členitev ciljev se v nadaljevanju obravnava usmeri v drugi cilj mladinske književnosti, in sicer na procesno/funkcionalni cilj, z drugimi besedami na pridobivanje recepcijske zmožnosti od senzomotornega obdobja otrokovega razvoja vse tja do obdobja konkretnih logičnih operacij. V nadaljevanju se poglobi v razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe v različnih obdobjih in literarni teoriji le-te. Nato preveri, katere metode pomagajo pri razvijanju recepcijske zmožnosti književne osebe in se osredotoči na metodo fokusiranja za razvijanje zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književnih oseb. Ob koncu prvega dela diplomske naloge preveri še, kako učni načrt vodi učitelja v procesu zaznavanja književne osebe in kakšni so pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja osnovne šole. V drugi fazi je zajeta evalvacija didaktičnega gradiva za prvo triletje iz zornega kota zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe. Uporabljeni so kriteriji za klasifikacijo didaktičnega gradiva, ki jih izpostavlja literarnorecepcijska metoda fokusiranja na književno osebo. Rezultati evalvacije so podkrepljeni s primeri, preglednico in z besedo. Zaključek diplomske naloge oblikuje sklep s potrditvami postavljenih hipotez.
Ključne besede: Cilji mladinske književnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe, literarna teorija književne osebe, učni načrt, metoda fokusiranja na književno osebo v prvem triletju osnovne šole.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 572; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici