| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Imenitnost slovenskega jezika
Marko Jesenšek, 2024

Opis: Knjiga Imenitnost slovenskega jezika v prvem razdelku predstavlja moj pogled na pretirano udinjanje dela slovenske visokošolske srenje globalni kapitalski eliti, ki usmerja slovensko visoko šolstvo na stranpota slovenstva. Dokazujem zmoto, da se mora slovenščina v univerzitetnih predavalnicah na Slovenskem in v znanstvenih objavah slovenskih profesorjev zamenjati z angleščino. Premislek o (ne)potrebnosti slovenskega (učnega) jezika prinaša jasen zaključek, da slovenskemu (učnemu) jeziku ne smemo odvzeti imenitnosti zaradi tujščine (=angleščine). V Sloveniji je doma slovenščina, brez nje v Sloveniji ne bo šlo, zato je potrebno razumeti, da tudi na slovenskih univerzah ne gre brez slovenščine. Finančnih težav slovenskega visokega šolstva ne smemo reševati z razprodajo slovenskega učnega jezika in prelaganjem odgovornosti za nespametno anglizacijo slovenskih univerz na ramena t. i. »internacionalizacije«. V drugem razdelku knjige prikazujem odnos mojih profesorjev in vzornikov (Martina Orožen, Zinka Zorko, Jože Toporišič, Jožef Smej) do slovenskega jezika in vsega, kar določa pošteno znanstveno in raziskovalno delo ter odgovornost do slovenstva.
Ključne besede: slovenski jezik, jezikovna politika in jezikovno načrtovanje, 15. člen Zakona o visokem šolstvu, učni jezik, anglizacija slovenskega visokega šolstva
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (12,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko delo
Minca Marovt, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ. V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Ključne besede: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

3.
Slovenščina kot učni jezik na slovenskih univerzah
Marko Jesenšek, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Prispevek prinaša razmislek o statusu slovenskega jezika kot učnega jezika na naših državnih univerzah; gre za prizadevanja slovenske rektorske konference, da naj bi se uvedel tuji jezik (angleščina) kot učni jezik oz. da bi se učni jezik na naših univerzah določal v statutih posameznih univerz. Premislek o jezikovnem odpadništvu dela slovenske univerzitetne elite, sklicevanje na tuje študente in napačno razumljena internacionalizacija ter odprtost naših predavanj, skupni evropski univerzitetni prostor, bolonja, želja, da je čim več predavanj v angleščini na eni strani, na drugi pa samobitnost slovenskega jezika, ki je po ustavi uradni/državni/prvi in za večino tudi materni jezik v RS; nasprotja med Predlogom Zakona o visokem šolstvu in določili v Resoluciji in Zakonu o slovenskem jeziku; vprašanja in izzivi, ki jih za slovenski jezik kot učni jezik in jezik znanosti postavljajo taka (na videz) izključujoča se nasprotja.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, slovenske univerze, internacionalizacija, Slovenian language, language of instruction, Slovene universities, internationalisation
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (486,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Slovenščina kot učni jezik in jezik sporazumevanja v slovenskem šolstvu
Marko Jesenšek, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja vpliv nemškutarstva, ilirizma, jugoslovenarstva in anglizatorstva na slovenski učni jezik. Predstavljen je Cankarjev pogled na rabo tujega jezika v izobraževanju in razmere v slovenskem visokem šolstvu po letu 2016, ko je bila zavrnjena sprememba jezikovnega člena Zakona o visokem šolstvu, da bi angleščina postala nadomestni učni jezik na slovenskih univerzah. Cankar posredno sporoča slovenski uni-eliti, da je potrebno predavati v maternem jeziku in da ima slovenščina prihodnost. V imenu t. i. internacionalizacije so predstavljena nova prizadevanja za anglizacijo slovenskega visokega šolstva.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, univerza, šolstvo, sporazumevanje, nemškutarstvo, ilirizem, anglizacija, jugoslavizmi
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1384; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (426,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Slovenščina v visokem šolstvu : sploh sme biti vprašanje ubesediti in opredeliti po slovensko?
Andreja Žele, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja in komentira trenutno stanje in razumevanje stanja slovenščine kot učnega jezika na slovenskih univerzah, s tem pa tudi položaj slovenščine kot jezika znanosti. Prav znanstvena slovenščina lahko zlahka potrjuje, da je jezik izraz konceptualizacije lastne misli, tj. lastnih miselnih zmožnosti naroda. Torej znanstveni slovenski jezik za svoj razvoj potrebuje stalne objave na najvišji intelektualni ravni in hkrati kvalitetne učbenike z jasnimi opredelitvami slovenske terminologije; predstavljeno je trenutno stanje naštetega.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, slovenska univerza, visoko šolstvo, znanstvena slovenščina
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1011; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (421,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Študenti ekonomije in poslovnih ved kot ciljni uporabniki dvojezičnih (strokovnih) slovarjev
Alenka Plos, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Brez dvoma je slovar pomemben delovni pripomoček za učenca tujega jezika. Z uporabo učnega slovarja lahko uporabnik razširi svoje tujejezične kompetence, vključno s komunikativno kot tudi multikulturno komponento, ki sta v današnjem globaliziranem okolju še kako pomembni. Večina dvojezičnih strokovnih slovarjev je zasnovana kot pripomoček strokovnjakom, ki se ukvarjajo z isto stroko, govorijo pa različne materne jezike in zato so ponavadi zasnovani kot glosarji z navedbo iztočnice v izhodiščnem jeziku in ekvivalenti v ciljnem jeziku. Študentom pa slovarji, ki so narejeni za strokovnjake, ne morejo veliko pomagati, ker jim same navedbe ekvivalentov ne ponudijo širših informacij, ki jih študenti kot začetniki na strokovnem področju potrebujejo, da bi lahko uspešno kodirali ali dekodirali strokovno besedilo v tujem jeziku. Njihova strokovna terminologija je v nastajanju, tako v maternem kot tudi v tujem jeziku. Zato jim dvojezični strokovni slovarji glede na njihovo učno situacijo morajo ponuditi več, od spremljevalnih besedil do slovarskih sestavkov z bogatejšo in dobro strukturirano mikrostrukturo.
Ključne besede: strokovna leksikografija, učni slovarji, dvojezični slovarji, strokovni jezik
Objavljeno v DKUM: 18.05.2017; Ogledov: 1223; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (219,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
UČNI PRIPOMOČKI ZA SLEPE IN SLABOVIDNE UČENCE PRI POUKU ANGLEŠČINE
Ana Štor, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Učni pripomočki za slepe in slabovidne učence pri pouku angleščine je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid in okvaro vida, vzgojo in izobraževanje slepih in slabovidnih otrok, značilnosti slepih in slabovidnih otrok, delo s slepimi in slabovidnimi učenci v šoli in pri pouku angleščine ter razvoj tipno-kinestetičnega zaznavanja. V praktičnem delu smo uporabili kvalitativni metodološki pristop. Izdelali smo učne pripomočke, vezane na učne vsebine, ki so bili prilagojeni slepim in slabovidnim učencem. Namen izdelave je bil, da se slepemu in slabovidnemu učencu omogoči in olajša učenje angleščine s pomočjo učnih pripomočkov. Učenci na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana so te učne pripomočke preizkusili. Preizkus je potekal s štirimi učenci, starimi med 9 in 13 let, in sicer z dvema slabovidnima in dvema slepima učencema. S strukturiranim opazovanjem smo preverili uporabnost učnih pripomočkov v praksi; preverili smo ustreznost po merilih oblikovanja tipne slike, s pomočjo ocenjevalne lestvice in usvojenega besedišča. Na osnovi praktičnega preizkusa smo ugotovili, da so učni pripomočki izdelani v povezavi z učnimi vsebinami in primerno oblikovani po merilih oblikovanja tipne slike, da učenci brez težav tipajo in prepoznavajo tisto angleško besedišče, ki so ga že predhodno poznali, da so nad učnimi pripomočki navdušeni ter da jim je všeč takšen način učenja angleščine. Rezultati ocenjevalne lestvice so pokazali, da so učni pripomočki predvsem pri slepih učencih pripomogli k lažji predstavi konkretnih predmetov in pridobivanju izkušenj z ravnanjem s slikovnimi prikazi in tipankami. Pri slepih in slabovidnih učencih so pripomogli k lažjemu razumevanju in hitrejšemu usvajanju angleškega besedišča ter k večjemu zanimanju do učenja angleških besed.
Ključne besede: tuj jezik, pouk angleščine, inkluzija, slepi in slabovidni učenci, učni pripomočki.
Objavljeno v DKUM: 19.01.2017; Ogledov: 3930; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

8.
RABA SLOVENSKEGA JEZIKA PRI UČENCIH ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Sandra Holc, 2016, magistrsko delo

Opis: V današnjem času se v šolah rabi narečij posveča vse manj pozornosti, saj naj bi učenci uporabljali predvsem knjižni jezik, ki je znan širšemu krogu ljudi. Učiteljeva naloga v šoli je, da učence pripravi na uporabo knjižnega jezika in jih k temu spodbuja. Učencem je seveda lažje, če učitelj izhaja iz istega kraja kot oni, kar pomeni, da jih razume, tudi če ne povedo vsega v knjižnem jeziku. Prav zaradi teh dejstev smo se odločili, da bomo raziskali rabo narečij pri učencih zadnjega triletja izbrane osnovne šole. Mednje smo razdelili anketni vprašalnik, ki je zajemal trinajst vprašanj, od najosnovnejših (spol, kraj bivanja, izobrazba staršev) do malce bolj osebnih, kar pomeni, da nas je zanimalo, kako se učenci pogovarjajo oziroma katero vrsto govora uporabljajo pri urah slovenščine, pri urah drugih predmetov, v pogovoru z učitelji, z drugimi zaposlenimi na šoli …
Ključne besede: raba narečij, knjižni jezik, učni načrt za slovenščino, tretje triletje OŠ, anketni vprašalnik.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2016; Ogledov: 1750; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

9.
UČNI PRIPOMOČKI ZA POUČEVANJE NEMŠČINE ZA SLEPE IN SLABOVIDNE UČENCE
Klavdija Hrenko Podergajs, 2015, magistrsko delo

Opis: Učenje tujih jezikov je pomembno, saj spodbuja intelektualno rast učencev , ozavešča učence o lastni kulturni identiteti ter jezikovni in kulturni raznolikosti družbe. Nemščina je v evropskem prostoru pomemben jezik in jo srečujemo na številnih področjih vsakdanjega življenja. Z znanjem nemščine posameznik postaja bolj razgledan in uspešen. V slovenskih šolah se nemščine uči le majhno število učencev in dijakov, med njimi pa so tudi slepi in slabovidni. Prav zato obstaja zelo malo učnih pripomočkov za poučevanje nemščine za slepe in slabovidne. Če želimo, da bo inkluzivno učno okolje čim uspešnejše, morajo v njem delovati ustrezno usposobljeni strokovnjaki, ki bodo uporabljali posebne tiflodidaktične učne pripomočke. Zato je namen magistrskega dela izdelati specialne učne pripomočke za pouk nemščine, ki bodo uporabni za starostno raznoliko skupino slepih in slabovidnih učencev. Zastavljeni cilji magistrskega dela so proučiti pristope pri poučevanju slepih in slabovidnih učencev, njihove posebne vzgojno-izobraževalne potrebe, njihov način usvajanja znanja ter inkluzivno vlogo učitelja v procesu poučevanja tujega jezika, izdelati specialne učne pripomočke za pouk nemščine za slepe in slabovidne učence, preveriti ustreznost in uporabnost izdelanih specialnih učnih pripomočkov za pouk nemščine za slepe in slabovidne učence ter ugotoviti nadaljnjo praktično uporabnost in preveriti možnosti izboljšav predstavljenih specialnih učnih pripomočkov. V prvem delu magistrskega dela so podatki združeni na podlagi proučevanja in študija literature v deskriptivni metodi. V drugem delu pa sta izdelava in uporaba učnih pripomočkov preverjeni s kvalitativnim metodološkim pristopom.
Ključne besede: tuji jezik, pouk nemščine, slepi učenec, slabovidni učenec, inkluzija, specialni učni pripomočki, tiflodidaktični učni pripomočki
Objavljeno v DKUM: 23.02.2016; Ogledov: 2531; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

10.
Ob tekmovanju za Cankarjevo priznanje
Bojan Macuh, 2011, drugi sestavni deli

Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, družba, šolski sistem, materni jezik, učni proces
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 1327; Prenosov: 56
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici