1. Zaznana opora vrstnikov in kakovost odnosa z učitelji v povezavi z učno zavzetostjo in učnimi dosežki nadarjenih učencev : magistrsko deloMaša Indžić, 2024, magistrsko delo Opis: Nadarjeni učenci so po slovenski zakonodaji učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Kot taki se torej razlikujejo od učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Raziskave kažejo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi bolj zavzeti pri učenju in imajo višje učne dosežke. Za uspešno sodelovanje pri učenju pa vsi učenci potrebujejo različne vrste opore, tako s strani učiteljev kot s strani vrstnikov. Podatki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja, ki je bil izveden na 118 slovenskih osnovnih šolah. V naš vzorec smo vključili 6019 učencev, od tega 5030 normativnih učencev (83,57 %) in 989 nadarjenih učencev (16,43 %). Potrdili smo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi vrstniki učno bolj uspešni in zavzeti. Nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti zaznavajo več vrstniške opore, nadarjena dekleta pa se od normativnih deklet v tem pogledu ne razlikujejo. Nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi poročajo o višji vrednosti pozitivnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Dodatno nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti ter nadarjena dekleta v primerjavi z normativnimi dekleti poročajo o nižji vrednosti negativnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Odkrili smo, da obstaja pozitivna povezava med učno uspešnostjo nadarjenih učencev in pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Prav tako pri nadarjenih dekletih obstaja negativna povezava med učno uspešnostjo in negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Tudi učna zavzetost se pri nadarjenih učencih pozitivno povezuje s pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Obstaja tudi negativna povezava učne zavzetosti z negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji in pozitivna povezava učne zavzetosti z zaznano oporo vrstnikov pri nadarjenih. Naša raziskava ponuja uvid v socialne in učne vidike nadarjenih učencev v slovenskem šolskem okolju in lahko služi kot izhodiščna točka za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje intervencij z namenom, da bi nadarjeni učenci svoj potencial dosegali v večji meri.
Ključne besede: nadarjeni učenci, opora vrstnikov, kakovost odnosa z učitelji, učna zavzetost, učni dosežki
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
2. Domače naloge z vidika osnovnošolcevMatea Tenko, 2019, magistrsko delo Opis: Danes so šolske obveznosti učencev precej drugačne in bolj obsežne kot nekoč. Pojem domače učno delo se je s časom razširil in vanj sodi vse tisto, kar mora učenec narediti za šolo doma, domače naloge pa so del tega oz. nek podaljšek vsega, kar se je obravnavalo pri pouku. Domača naloga mora biti smiselna in posredovana z namenom. Namenov domače naloge je več, kot npr. ponavljanje in utrjevanje učne snovi, vaja in priprava za nadaljnje učno delo, osebnostni inkognitivni razvoj itd., kar posledično vpliva na znanje učenca in njegov učni uspeh. Magistrsko delo zajema raziskavo mnenj učencev šestega in devetega razreda o domačih nalogah. Raziskava je temeljila na izkušnjah učencev šestega in devetega razreda. Poleg starosti smo preverili tudi vlogo spola in učne uspešnosti učencev. Raziskava je bila izvedena v maju 2019 na podlagi anonimnega anketnega vprašalnika, ki smo ga najprej razdelili na šest osnovnih šol v Mariboru in njegovi okolici. V raziskavo je bilo zajeto 234 učencev šestega in devetega razreda.
Z raziskavo pridobljeni podatki so pokazali, da je praksa domačih nalog z vidika učencev vglavnem zadovoljiva, vendar še vseeno ne dosega vseh zaželenih učinkov. Potrebno je spodbujati diferenciacijo domačih nalog, saj to vpliva na motiviranost učencev za izdelovanje in njihov odnos do domačih nalog.
Ključne besede: domača naloga, vrste domačih nalog, učni dosežki, dejavniki učne uspešnosti, napotki za prakso.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 1567; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,20 MB) |
3. Problemi uvajanja učnociljnega kurikula : predpostavke in implikacijeRudi Kotnik, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka je pojasnitev temeljnih pojmov učnociljnega kurikula in iz tega izhajajoč kritičen razmislek o konceptualnih vprašanjih, ki se pojavljajo, preden se lotimo načrtovanja kurikula in njegovega izvajanja. Prispevek se s pomočjo Rossovega modela kurikula osredotoči na analizo prenašanja učnociljnega kurikula v naše razmere. Na podlagi tega lahko ugotovimo, da je en vidik problemov našega izobraževanja, ki se kažejo tako z uvajanjem bolonjske prenove kot tudi z uvajanjem vzporednih procesov, najprej v nejasnem izvornem konceptu (kompetenčnega pristopa) in nato v uvajanju učnociljnega kurikula (kot cilj) z učnosnovnimi sredstvi.
Ključne besede: učni cilji, učni dosežki, kurikulum, kompetentnost, izkustveno učenje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1162; Prenosov: 67
 Povezava na celotno besedilo |
