| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
BRALNI INTERESI IN BRALNA MOTIVACIJA UČENCEV V OSNOVNIH ŠOLAH NA PODROČJU VZHODNE ŠTAJERSKE
Irena Grašič Arnuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava bralne interese in bralno motivacijo učencev v osnovnih šolah na področju vzhodne Štajerske. Temelji na teoretičnih spoznanjih, dokazanih s praktičnimi izsledki in podkrepljenih z izvedbo ankete ter njeno analizo. Slednja govori o tem, kakšna bralna motivacija se uporablja in izvaja pri otrocih od rojstva do konca osnovne šole. Bralni interesi so v današnji družbi zelo različni. Odvisni so predvsem od okolja, v katerem posameznik živi, motivacije, ki jo dobi za branje, in tudi od vzgoje v otroštvu. Dejstvo je, da so za otrokov bralni razvoj potrebni že starši, ki otroku posredujejo prvi vtis o branju in knjigah ter mu le-te tudi približajo. Prvo pomoč dobijo od vzgojiteljev v vrtcu in vseh ljudi, ki se gibljejo ob otroku, ko odrašča, in sicer od staršev, vrstnikov ter okolice. Šele kasneje pridejo na vrsto učitelji - kot strokovni delavci, ki so za to izobraženi. Rezultati izvedenega anketiranja učencev so pokazali, da učenci v šolah, kjer sem izvedla anketo (tako v šoli kot v prostem času) zelo malo berejo. Učenci svoj prosti čas raje izkoristijo za ukvarjanje z računalnikom in gledanje televizije, redki pa se raje, kot da bi posegli za kakšnim dobrim čtivom, ukvarjajo s športom. Na drugi strani pa izjave učiteljev dokazujejo, da se trudijo branje učencem čim bolj približati in jim vzbuditi zanimanje zanj, in sicer z aktivnimi učnimi metodami dela ter motivacije pri pouku slovenščine.
Ključne besede: Ključne besede: bralni interesi, bralna motivacija, pouk slovenščine v OŠ, učni cilji za izboljšanje zanimanja za branje, starši, učitelji, šola.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3323; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (714,10 KB)

2.
PROSTORSKO OBLIKOVANJE PRI LIKOVNI VZGOJI V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Mateja Vlasak, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaradi zapostavljenosti področja prostorskega oblikovanja smo se odločili predstaviti nekaj praktičnih idej, ki bodo lahko učiteljicam in učiteljem razrednega pouka spodbuda, da se bodo pogosteje in z večjo samozavestjo lotevali realizacij vsebin iz tega področja. Cilj diplomskega dela je bil opazovati učence med potekom/procesom učne ure: njihovo sodelovanje, ustvarjanje, vrednotenje ter s pomočjo anket preveriti, v kolikšni meri so učenci razumeli podane oziroma zastavljene cilje. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo za proučevanje, opisovanje in predstavitev dejstev, odnosov in procesov z namenom odkrivanja podobnosti in razlik. Za interpretacijo pridobljenih rezultatov smo uporabili kvalitativno in kvantitativno metodologijo. V raziskavi je sodelovalo pet oddelkov tretjih razredov mariborskih osnovnih šol. Podatke smo pridobivali z neposrednim opazovanem, fotografiranjem, z vprašalniki za učence ter z analizo nastalih izdelkov. Učenci so velikim veseljem in navdušenjem sodelovali pri urah prostorskega oblikovanja, izjeme so bile zelo redke. Glede na to, da jim je bilo likovno področje novo, je bilo presenetljivo, kako dobro so se v njem znašli ter so ustvarjalno, kreativno in inovativno reševali probleme, kar smo prikazali s fotografijami v praktičnem delu in komentarji ob jih. Več težav se je pojavilo pri zapisovanju kot pa pri ubesedovanju ter usvajanju izvedenih aktivnosti. Glede na dosežene rezultate lahko rečemo, da so učenci cilje razumeli, saj so njihovi izdelki v veliki večini ustrezali zastavljenim merilom. Tudi pri predstavitvi svojih izdelkov učenci niso imeli težav. Odgovori iz anketnih vprašalnikov pa kažejo na nekoliko slabše razumevanje ciljev, kar nam prikazujejo grafi v praktičnem delu.
Ključne besede: likovna vzgoja, prostor, prostorsko oblikovanje, učni načrt, cilji likovne vzgoje
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 3450; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (4,77 MB)

3.
Didaktizacija novele "Mladost v nekem avstrijskem mestu" avtorice Ingeborg Bachmann
Brina Miklavc, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je predstavitev novele »Mladost v nekem avstrijskem mestu« avtorice Ingeborg Bachmann in načini njene didaktizacije. V prvem, teoretičnem delu, se bomo ukvarjali z literaturo iz zornega kota komunikacije in z njo povezanim sovplivom štirih dejavnikov (avtor, prejemnik-učenec, knjiga, učitelj). Dejavniki po navadi ne uporabljajo enako govorno kodo, zato mora biti učitelj sposoben razvozlati kodo avtorja in njegovega literarnega dela in ga prirediti tako, da je razumljiv glede na predznanje in razumevanje učenca. Mediacija ni zmeraj enostavna, a z dobro pripravo je posredovanje učencu mogoče. Pri postopku mediacije je zelo pomemben učitelj, saj je od njegovega posredovanja odvisno zanimanje in razumevanje učencev. Pri učiteljevi izbiri didaktične metode je pomembno, da ohranja načela bralne didaktike in didaktike pisanja. Branje je zelo kompleksen proces, pri katerem se učenci nenehno učijo. Razumevanje literarnega teksta ni zmeraj enostavno, zato mora biti učitelj prilagodljiv. Ko se učenci naučijo katere podrobnosti so v literarnem tekstu pomembne, se lahko posvetijo pisanju esejev. Pri pisanju morajo biti pozorni predvsem na njihovo argumentacijo in na podrobnosti literarnega teksta. Vsak od štirih dejavnikov ima pri pouku lastno funkcijo. Literarno besedilo posreduje bralcu vsebino. Le-ta ima določeno strukturo in potek kot tudi edinstveno izrazoslovje, ki ga zaznamuje avtor. Avtor besedila ima edinstven način pisanja, ki se je izoblikoval zaradi njegovih socialnih stikov. Učencu mora učitelj omogočiti sproščeno branje s čim manj predsodki, le na tak način je lahko njegovo sprejemanje teksta usmerjeno v produkcijo lastnega kritičnega mišljenja. Učitelj mora pri svojih predavanjih paziti na didaktično ustreznost. Pri tem ima na razpolago tri didaktične modele. Prvi se imenuje analitični model. Zanj je značilno, da učenec literarno delo najprej prebere, šele nato se loti analize dela. Pri sintetičnem modelu bere učenec tekst fragmentarno, na enak način izvajamo tudi analizo novele. Tretji didaktični model pa je kombinacija obeh in se imenuje integrativni. Kot nam že ime pove je namenjen čim boljši integraciji učenca v literarni pouk in analizo novele. Ker je pouk produkcijsko usmerjen, učitelj izbere model, ki najbolj ustreza produkciji eseja. Pisanje eseja je končni in najbolj zahteven produkt učenja nemščine na višjem nivoju. Cilji pouka pri nemščini na višjem nivoju so zaznavanje okoliščin v tekstu, prikaz glavnih in stranskih likov v literarnem besedilu in njihovi medsebojni odnosi. Poleg vsebine pa naj bi vsak učenec poznal tudi osnovne literarne termine in strokovno izrazoslovje. Pouk na višjem nivoju mora biti zaznamovan tako, da se učenci naučijo do mature sprejeti novelo in jo analizirati ter jo pisno in ustno povzeti. Vsekakor bi moral vsak učitelj posedovati analizo obravnavanega literarnega besedila. Le-ta je vsebovana v predloženi diplomski nalogi. Drugi del diplomske naloge vsebuje predloge za didaktizacijo novele »Mladost v nekem avstrijskem mestu«. V tem delu so napisane priprave za pet učnih ur, skupaj z vajami. Vaje so zasnovane tako, da učenca vzpodbujajo k samostojnemu mišljenju in na vizualen in slušen način vzpodbujajo njegovo kreativnost.
Ključne besede: Ključne besede: branje, literatura, literarna didaktika, didaktizacija, učni cilji pri pouku nemščine na višjem nivoju, Mladost v nekem avstrijskem mestu.
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 1916; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

4.
PREVERJANJE ZNANJA PRI LIKOVNI VZGOJI NA PODROČJU KIPARSTVA
Miša Hozjan, 2010, diplomsko delo

Opis: Temeljni način, kako spremljati napredek učencev, je preverjanje znanja. Preko preverjanja učitelj ugotovi, koliko učne snovi so učenci usvojili, predvsem pa dobi s tem povratno informacijo o svojem načinu podajanja snovi. Preko preverjanja znanja učitelj pridobi informacije, s katerimi oblikuje zaključno oceno učenca, informacije ali predloge za nadaljnje poučevanje ter seveda povratno informacijo o kakovosti lastnega dela. Tako kot pri vseh predmetih se znanje preverja in ocenjuje tudi pri likovni vzgoji. Posebno pozornost pa smo namenili področju kiparstva. Namen diplomskega dela je bil seznaniti se s pravili sestavljanja preizkusov in testov znanja, izoblikovati kriterije za sestavo testov znanja na področju kiparstva pri likovni vzgoji ter sestaviti banko tesnih vprašanj na področju kiparstva za bodoče učitelje razrednega pouka. Dobljeni rezultati oziroma kriteriji bodo uporabni pri preverjanju znanja študentov 2. letnika razrednega pouka pri predmetu temeljne likovno-pedagoške vsebine. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo pedagoškega raziskovanja. Testne naloge smo preverili pri študentih 4. letnika univerzitetnega programa Razredni pouk na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Sestavili smo trideset nalog, od tega petnajst nalog I. taksonomske stopnje, devet nalog II. taksonomske stopnje in šest nalog III. taksonomske stopnje.
Ključne besede: znanje, preverjanje, likovna vzgoja, kiparstvo, učni načrt, cilji likovne vzgoje
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1963; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

5.
POUČEVANJE IN UČENJE SOCIOLOŠKIH POJMOV PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Marija Preglav, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bilo preučeno poučevanje in učenje socioloških pojmov pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu osnovne šole. V teoretičnem delu je predstavljena teorija pojma, še posebej so izpostavljeni sociološki pojmi. Nadalje so predstavljene učne strategije in učni proces. Znotraj učnega procesa sta izpostavljeni vloga učitelja in učni cilji. Posebna pozornost je namenjena metodam dela in didaktičnim igram. Pri empirični raziskavi je bila uporabljena deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Učiteljem razrednega pouka je bila preko elektronske pošte posredovana spletna anketa. Nanjo se je odzvalo 69 učiteljev oziroma učiteljic iz vse Slovenije. Analiza rezultatov je temeljila na iskanju statistično značilnih razlik glede na število let poučevanja v 3. razredu in glede na stratum šole. Pokazalo se je, da so sociološki pojmi priljubljeni tako pri učiteljih kot učencih. Pogosta je tudi uporaba vseh metod dela. Didaktične igre večina učiteljev vključuje v svoje poučevanje, najpogosteje je to igra vlog.
Ključne besede: sociološki pojmi, vloga učitelja, učni cilji, metode dela, didaktične igre
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 3056; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (639,22 KB)

6.
PRIMERJAVA DIDAKTIKE MATERINŠČINE V SLOVENSKEM IN PORTUGALSKEM ŠOLSKEM SISTEMU V ELEMENTARNEM OBDOBJU
Polona Drozg, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu ugotavljam razlike in podobnosti med poučevanjem maternega jezika v Sloveniji in na Portugalskem v elementarnem obdobju. V začetku so predstavljene značilnosti osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji. Predstavljeno je poučevanje slovenskega jezika v 1. triletju osnovne šole. Natačneje so opisani učni cilji slovenskega jezika za 1. triletje, ki so v skladu z učnim načrtom za slovenski jezik. V nadaljevanju so predstavljene značilnosti osnovnošolskega izobraževanja na Portugalskem ter poučevanje portugalščine v 1. ciklu osnovnošolskega izobraževanja. Prav tako je natančneje opisana organiziranost 1. cikla ter prenovljen učni načrt in učni cilji za portugalski jezik v 1. ciklu osnovnošolskega izobraževanja. Temeljni namen diplomskega dela je bil ugotoviti razlike in podobnosti didaktike materinščine v Sloveniji in na Portugalskem v elementarnem obdobju, kar je bilo uresničeno s primerjavo razpoložljive literature in učnih ciljev v slovenskem in portugalskem učnem načrtu. Na osnovi prenovljene teorije o didaktiki portugalskega jezika in učnem načrtu za portugalski jezik je bilo moč ugotoviti, da med didaktikama obstajajo podobnosti glede na teoretična izhodišča obeh didaktik, kljub temu pa obstajajo razlike glede zgradbe učnih načrtov in glede na uresničevanje sporazumevalnih dejavnosti ali kompetenc v učnih načrtih za slovenski in portugalski jezik.
Ključne besede: materni jezik, elementarno obdobje, osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji, osnovnošolsko izobraževanje na Portugalskem, primerjava, učni načrt, učni cilji, sporazumevalne dejavnosti
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 1945; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (576,93 KB)

7.
ANALIZA DELOVNIH ZVEZKOV NARAVOSLOVJA ZA 7. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Aida Halilič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila analizo delovnih zvezkov naravoslovja za 7. razred devetletne osnovne šole. Izvedla sem kvantitativno in kvalitativno analizo. V slednji sem želela raziskati na katerem kognitivnem nivoju so zastavljena vprašanja v delovnih zvezkih. V kvantitativno analizo sem vključila tudi likovno-grafično opremo, s katero sem želela ugotoviti kakšne so razlike v številu slikovnih gradiv med delovnimi zvezki. Teoretični del naloge zajema opredelitev in operacionalizacijo ciljev vzgojno-izobraževalnega procesa ter opredelitev taksonomij učnih ciljev po originalni in revidirani Bloomovi lestvici. V empiričnem delu sem v delovnih zvezkih različnih založb za predmet Naravoslovje v 7. razredu devetletne osnovne šole analizirala vprašanja in naloge, ki jih je bilo mogoče ovrednotiti po Bloomovi taksonomiji kognitivnih ciljev. Vprašanja sem razvrščala v ustrezno šeststopenjsko lestvico zasnovano na revidirani Bloomovi taksonomiji in nato izračunala delež zastopanosti posameznih vprašanj glede na kategorijo ter izdelala še mrežne diagrame. Izvedla sem medsebojno primerjavo delovnih zvezkov. Izkazalo se je, da se ti le malo razlikujejo. V vseh štirih delovnih zvezkih prevladujejo vprašanja nižjih stopenj na nivoju (pomniti, razumeti), medtem ko so vprašanja, ki bi vključevala višje miselne procese (vrednotiti in ustvarjati) vključena le občasno. Ugotovimo lahko, da tako zasnovani delovni zvezki ne morejo bistveno prispevati h kakovosti znanja na nivoju višjih miselnih procesov ter inovativnosti in ustvarjalnosti.
Ključne besede: analiza, naravoslovje, učni cilji, delovni zvezek, Bloomova taksonomija
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 2679; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

8.
UPORABA SODOBNE INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE NA PRIMERU INTERAKTIVNE TABLE PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Svjetlana Djukić, 2012, diplomsko delo

Opis: Geografija kot veda o sodobnem svetu in kako je le ta nastal, potrebuje tudi sodobno pedagoško razlago, ki naj bo čim bolj v koraku s časom. (Zupan, 2007). V diplomskem delu obravnavamo uporabo interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli. V teoretičnem delu smo opredelili značilnosti sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) s poudarkom na interaktivni tabli. Opisali smo značilnosti interaktivnih tabel: vrste le teh, njihovo delovanje, didaktično uporabnost, prednosti in slabosti ter funkcije. Ugotovili smo, da interaktivna tabla združuje vsa sodobna učna sredstva in da z njo postaja izobraževalni proces mnogo učinkovitejši in zanimivejši. V empiričnem delu smo interaktivno tablo preizkusili pri urah geografije v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole. Po končanih šolskih urah smo opravili anketiranje med učenci, ki so sodelovali pri pouku ter analizirali rezultate anketnega vprašalnika.
Ključne besede: geografija, informacijsko komunikacijska tehnologija, interaktivna tabla, izobraževalni proces, učni cilji
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1824; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

9.
RAZLIKE V POUČEVANJU GLASBENE VZGOJE V PRVEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Katarina Jurič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razlike v poučevanju glasbene vzgoje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (VIO) med Slovenijo in Portugalsko smo obravnavali vpliv glasbene vzgoje, vlogo učitelja v osnovnošolskem izobraževanju, predstavili izobraževalni sistem obeh držav in znotraj učnih načrtov primerjali učne cilje glasbene vzgoje v prvem VIO. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli junija 2011 na Portugalskem in januarja 2012 v Sloveniji na populaciji stotih razrednih učiteljev, ugotavljali ali obstajajo razlike pri poučevanju glasbene vzgoje v prvem VIO med državama. Izsledki empirične raziskave so pokazali, da obstajajo razlike in podobnosti v poučevanju glasbene vzgoje v prvem VIO med državama. Razlike, ki jih pripisujemo predvsem stopnji strokovne podkovanosti učiteljev in raznolikosti učnih načrtov obeh držav, najdemo v učiteljevi samostojnosti poučevanja, v organizacijski strukturi in umeščenosti glasbene vzgoje v tedenski urnik, v izkušnjah poučevanja glasbene vzgoje, podobnosti pa najdemo v uporabi učnih metod, v integraciji glasbene vzgoje z drugimi predmeti, v odnosu učencev do glasbene vzgoje itd. Glede na ugotovitve raziskave bi bilo treba razmisliti o ustrezni začetni usposobljenosti učiteljev za poučevanje umetnostnih predmetov kot tudi o premišljenem sistemu stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki bi jim omogočil dopolnjevanje znanja in razvoj spretnosti.
Ključne besede: slovenski izobraževalni sistem, portugalski izobraževalni sistem, učni cilji za glasbeno vzgojo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, razlike v poučevanju glasbene vzgoje med državama – Slovenijo in Portugalsko
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 950; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

10.
Problemi uvajanja učnociljnega kurikula
Rudi Kotnik, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka je pojasnitev temeljnih pojmov učnociljnega kurikula in iz tega izhajajoč kritičen razmislek o konceptualnih vprašanjih, ki se pojavljajo, preden se lotimo načrtovanja kurikula in njegovega izvajanja. Prispevek se s pomočjo Rossovega modela kurikula osredotoči na analizo prenašanja učnociljnega kurikula v naše razmere. Na podlagi tega lahko ugotovimo, da je en vidik problemov našega izobraževanja, ki se kažejo tako z uvajanjem bolonjske prenove kot tudi z uvajanjem vzporednih procesov, najprej v nejasnem izvornem konceptu (kompetenčnega pristopa) in nato v uvajanju učnociljnega kurikula (kot cilj) z učnosnovnimi sredstvi.
Ključne besede: učni cilji, učni dosežki, kurikulum, kompetentnost, izkustveno učenje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 315; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici