| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ODPRTOKODNI SISTEMI ZA UPRAVLJANJE UČNE VSEBINE
David Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Predstavljeni so trenutno najbolj popularni odprtokodni sistemi za upravljanje učne vsebine na spletu z njihovimi prednostmi in pomanjkljivostmi. Podana je obrazložitev, kdaj in na kakšen način naj se organizacije odločijo za le-te. Na podlagi analize po metodi RUBIS je s pomočjo programa za podporo odločanju Decision Deck izbran najbolj primeren sistem za izgradnjo učnega spletnega mesta. Opisan je postopek, kako s pomočjo izbranega sistema izgraditi učno spletno mesto.
Ključne besede: e-učenje, sistemi za upravljanje učne vsebine, večkriterijska odločitvena analiza, metoda RUBIS, platforma Decision Deck.
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 2265; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

4.
5.
RAZVOJ GIBALNO-ŠPORTNE VZGOJE V SLOVENSKIH VRTCIH PO LETU 1945
Zorica Petrović, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Razvoj gibalno-športne vzgoje v slovenskih vrtcih od leta 1945 je bil moj namen predstaviti učne načrte in kurikule, ki so krojili razvoj gibalno-športne vzgoje v slovenskih vrtcih po letu 1945. Ker so temu botrovale tako družbene spremembe kot razvoj na področju poznavanja motorike otroka v predšolskem obdobju, sem učne načrte raziskovala v razumevanju širšega družbenega konteksta, obenem pa sem iskala predvsem podobnosti in razlike v konkretnih ciljih, načelih, metodah in vsebinah gibalno-športne vzgoje predšolskih otrok. Za poglavitno metodo sem uporabila zgodovinsko metodo preučevanja bližnje in daljne preteklosti. Tu sem skušala predvsem ugotoviti, koliko so se avtorji starejših del opirali na sokolsko tradicijo pristopa k gibalno-športni vzgoji, in kako so svoj pristop skozi čas nadgrajevali z novimi spoznanji na področju športa in motorike predšolskega otroka sploh. Obenem sem posebno pozornost posvetila tranzicijskemu obdobju, ki je tudi na področju predšolske vzgoje s kurikularno prenovo prineslo precejšnje spremembe. Prišla sem do ugotovitve, da so vse do leta 1980 razvoj predšolske in gibalno-športne vzgoje v vrtcih formalno določale predvsem smernice Zavoda za šolstvo, ki pa so bile v glavnem rezultat takratnih potreb in posebnosti družbenega razvoja. Pri podrobnejšem pregledu literature sem prišla do zaključka, da sama zakonodaja pri predšolski vzgoji gibalno-športne vzgoje ni konkretizirala v njihovih oblikah in vsebinah, marveč se je pretežno omejila na splošne cilje in metode pedagoškega dela, ki so bile v določenem obdobju aktualne. Šele Vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok (1980) in Kurikulum za vrtce (1999) sta v tem pogledu prinesla določene spremembe.
Ključne besede: Ključne besede: gibalno-športna vzgoja, kurikulum, učne vsebine, razvoj, zgodovina
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 2531; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (409,55 KB)

6.
NEEVROPSKA ZGODOVINA V SLOVENSKIH UČBENIKIH IN UČNIH NAČRTIH ZA ZGODOVINO: PRIMERJAVA VSEBIN PRED OSAMOSVOJITVIJO SLOVENIJE IN DANES
Monika Lah, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila prisotnost neevropske zgodovine v učbenikih in učnih načrtih za zgodovino v osnovnih šolah in gimnazijah. Na podlagi primerjave starih učnih načrtov in učbenikov pred osamosvojitvijo Slovenije z novimi in aktualnimi sem ugotovila, da je do večjih sprememb prišlo v obdobju posodabljanja učnih načrtov v letih 1996 in 1998 ter v letih 2006 in 2008. Ker se je pouk zgodovine skozi zgodovinski razvoj spreminjal, so se spreminjale tudi vsebine neevropske zgodovine. Poučevanju neevropske zgodovine v času tradicionalnega pouka na Slovenskem niso pripisovali večjega pomena, saj so bile obravnavane le tiste države in kulture, ki so imele s slovenskim narodom neposreden stik. Po prvi svetovni vojni so prevladovale učne vsebine, ki so bile povezane z Jugoslavijo in z jugoslovanskimi narodi. V učnih načrtih in učbenikih, ki so jih za osnovne šole in gimnazije uporabljali do leta 1990, sem opazila velik vpliv socializma in marksizma, ki je v tem obdobju predstavljal pomembno družbeno smernico na področju vzgoje in izobraževanja. Obravnava neevropske zgodovine je bila v primerjavi s posodobljenimi učnimi načrti in učbeniki zelo skromna. V ospredju so bile velike civilizacije starega vzhoda, turški vpadi, fevdalni družbeni red, geografska odkritja ter prva in druga svetovna vojna. Do bistvenih sprememb pri pouku zgodovine je prišlo po osamosvojitvi Slovenije, ko so se pojavile potrebe po prenovi osnovne šole in gimnazije. Kurikularne spremembe so poleg prenove obveznih učnih vsebin prinesle tudi izbirne učne teme, ki jih učitelji izbirajo skupaj z učenci. Ugotovila sem, da posodobljeni učni načrti in učbeniki zaradi odprte zasnove omogočajo večjo svobodo pri izbiri širših učnih tem, povezanih z neevropsko zgodovino. Tudi obseg vsebin v novih učnih načrtih in učbenikih je v primerjavi s preteklimi veliko bolj razširjen.
Ključne besede: učni načrti, učbeniki, pouk zgodovine, neevropska zgodovina, učne vsebine, osnovna šola, gimnazija.
Objavljeno: 14.11.2011; Ogledov: 2145; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (744,38 KB)

7.
ŠOLA IN HUMOR
Jure Zavec, 2014, diplomsko delo

Opis: Smeh je zdrav, saj ugodno vpliva na telo in duha. Vnos humorja v šolo bi bil vsekakor dobrodošel, vendar pa pri tem igrajo pomembno vlogo sami učitelji, ki lahko preko učnih priprav vnesejo v šolo humor. Prav tako lahko spodbujajo učence, da berejo knjige s humorno vsebino. Pri učencih so veliko bolj priljubljeni učitelji, kateri imajo smisel za humor in ki tudi samo poučevanje naredijo bolj privlačno in zanimivo, kar pa je s humorjem lahko doseči. V empiričnem delu smo ugotovili, da se učiteljem I. triade na področju Murske Sobote in okolice zdi pomembno, da imajo smisel za humor, da ga glede na učno snov tudi vnašajo v učne vsebine, vendar pa na žalost ne načrtno, saj je večina učiteljev odgovorila, da nima nobene učne priprave s humorno vsebino. Tako je vnos humorja bolj stvar trenutnega navdiha, ne pa načrtnega delovanja. Tudi sam izbor humorne literature pri učiteljih je bolj skromen in le malo je učiteljev, ki berejo tovrstno literaturo, kar pomeni, da bodo tudi učence težje spodbudili k branju le-te. Komedije pa si učitelji radi ogledajo, kar pomeni, da so humorju naklonjeni in da jim ni tuj. Največja bojazen učiteljev je, da bi izgubili avtoriteto pri učencih, če bi se več šalili, vendar pa temu ni tako, saj ocenjujemo, da bi bili s tem le bolj priljubljeni pri učencih, kar pa je vsekakor zelo dobro tako za učence kot za učitelje.
Ključne besede: Humor, zabava, smeh, učenci, učitelji, učne priprave, učne vsebine.
Objavljeno: 28.07.2014; Ogledov: 1277; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1017,74 KB)

8.
MNENJE ŠTUDENTOV UNIVERZE V MARIBORU O POUKU BIOLOGIJE V SREDNJI ŠOLI
Mateja Lašič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Mnenje študentov Univerze v Mariboru o pouku biologije v srednji šoli je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu predstavljamo pomen znanja biologije na družbo in posameznika, ter pomanjkanje interesa zanimanja za naravoslovje oz. biologijo, kar predstavlja poglavitno težavo v izobraževanju biologije v Sloveniji. Podrobneje predstavljamo odkritja številnih raziskovalcev, ki podajajo vzroke za upad zanimanja za biologijo in predstavljamo dejstva, zaradi katerih je v Sloveniji potrebno spremeniti in dodelati izobraževalni proces biologije. V empiričnem delu diplomskega dela, ki predstavlja jedro naloge, podrobneje predstavljamo mnenja o načinu poučevanja biologije v srednji šoli in predstavljamo povezave med posameznimi dejavniki. Predstavljamo osebne podatke anketirancev, vključno s podatki o njihovi naklonjenosti do področij, ki so povezane z biologijo; podatke o njihovem dosedanjem izobraževanju in izobrazbi njihovih staršev ter njihov socialno ekonomski položaj. Predstavljamo priljubljenost in zahtevnost posameznih šolskih predmetov, učne navade anketirancev in vzroke za priljubljenost oz. nepriljubljenost in zahtevnost oz. nezahtevnost, do posameznih šolskih predmetov. Predstavljamo notranjo motivacijo in individualni interes za učenje biologije, ter mnenje o načinu poučevanja biologije v srednji šoli. Ugotavljamo priljubljenost oz. nepriljubljenost in zahtevnost oz. nezahtevnost učnih vsebin ter podajamo nekaj predlogov za izboljšanje trenutnega izobraževalnega sistema biologije. V diplomskem delu ugotavljamo, da so anketiranci (predvsem fantje) nenaklonjeni aktivnostim, ki so povezane z biologijo, kljub temu, pa je predmet biologija v srednji šoli zelo priljubljen in hkrati tudi zahteven šolski predmet. V primerjavi z ostalimi naravoslovnimi predmeti (matematiko, kemijo in fiziko), je biologija najbolj priljubljen naravoslovni predmet, anketiranci pa ji namenijo tudi veliko časa za učenje, zaradi zanimivih učnih vsebin. Ugotavljamo, da anketiranci kažejo pozitivno notranjo motivacijo za učenje biologije, pozitiven individualni interes do biologije in pozitivno mnenje o načinu poučevanja biologije v srednji šoli. Ta odnos je še posebej izrazit pri anketirancih, ki prihajajo iz Savinjske regije. V raziskavi smo ugotovili, da si anketiranci pri pouku biologije želijo več življenjsko pomembnih snovi (npr.: kontracepcija, spolnost, razvoj otroka, motnje hranjenja idr.), samostojnega, praktičnega in laboratorijskega dela. Ugotavljamo, da izobrazba staršev ne vpliva na mnenje anketirancev o priljubljenosti in zahtevnosti biologije, hkrati pa smo prišli do zanimivih spoznanj, da sta priljubljenost in zahtevnost tako učnih vsebin, kot šolskih predmetov v tesni medsebojni povezavi. Bolj kot je predmet ali učna snov zahteven/-na, manj je priljubljen/-a ipd. Ugotavljamo, da ima velik vpliv na priljubljenost in zahtevnost biologije v srednji šoli, tudi zadnja zaključena ocena in število let pouka biologije v srednji šoli.
Ključne besede: biologija, dijaki, srednja šola, priljubljenost, zahtevnost, notranja motivacija, individualni interes, mnenje o poučevanju biologije, biološke učne vsebine.
Objavljeno: 23.07.2014; Ogledov: 957; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (813,18 KB)

9.
Bodoči učitelji in poznavanje (ne)varnosti na spletu
Tomaž Bratina, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Uporaba sodobnih oblik posredovanja učnih vsebin izkorišča možnosti, ki jih ponuja IKT. Komponente IKT, vezane na posredovanje učnih vsebin, uporabljajo računalniška omrežja oziroma splet. Od učiteljev in učencev zato uporaba sodobnih oblik posredovanja učnih vsebin zahteva določeno znanje, ki ni neposredno povezano z učno vsebino. Gre za znanje, povezano z odgovorno in varno uporabo spletnih storitev. Spletne storitve v času študija najpogosteje predstavljajo sistemi za posredovanje in upravljanje z učnimi vsebinami, vendar te niso edine. Varna in odgovorna raba spletnih storitev sodi v okvir digitalnih kompetenc in enako tudi varno obnašanje na spletu. Zmotno je namreč prepričanje, da zgolj poznavanje dela s spletnimi sistemi pomeni tudi njihovo varno uporabo. Varna uporaba spletnih storitev razen digitalne kompetentnosti uporabnika zahteva tudi zavedanje in poznavanje nevarnosti, ki jih delo na spletu prinaša. V članku predstavljamo, kako študenti, bodoči učitelji, poznajo in se zavedajo nevarnosti na spletu.
Ključne besede: izobraževanje učiteljev, digitalna varnost, digitalne kompetence, učne vsebine, IKT, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 494; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (163,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
PREGLED, ANALIZA IN PRIMERJAVA UČBENIŠKIH GRADIV ZA JEZIKOVNI POUK SLOVENŠČINE V 9. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Karmen Ulaga, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na raziskovanje učbeniških gradiv za jezikovni pouk slovenščine v 9. razredu osnovne šole. Osredotočili smo se na gradiva založb Mladinska knjiga in Rokus Klett, katerih učbeniška gradiva so v slovenskem šolskem prostoru najbolj razširjena. V raziskavo smo vključili samostojni delovni zvezek Slovenščina 9 in učbenik ter delovni zvezek Slovenščina 9 založbe Mladinska knjiga ter samostojni delovni zvezek Od glasov do knjižnih svetov 9, samostojni delovni zvezek Slovenščina za vsak dan 9 in učbenik ter delovni zvezek Slovenščina za vsak dan 9 založbe Rokus Klett. Najprej smo naredili širši pregled učbeniških gradiv, nato pa smo se v nadaljevanju osredotočili na vizualno podobo učbeniških gradiv, vsebino, ki jo učbeniška gradiva obravnavajo, in naloge. Znotraj tega smo raziskovali različna področja, pri vsebini smo se osredotočili na skladnost z učnim načrtom, na zgradbo poglavja in predstavitev vsebine učencem. V sklopu nalog pa smo raziskovali število nalog, stopnjo nalog po Bloomovi taksonomiji in predstavili tipične naloge v posameznih učbeniških gradivih. Na podlagi vseh raziskanih kategorij smo ob koncu analize učbeniška gradiva primerjali med seboj. Izkazalo se je, da je vizualna podoba vseh učbeniških gradiv ustrezna, z izjemo delovnega zvezka Slovenščina 9, ki je pripravljen z manj ustreznimi barvami. Vsebino najbolj natančno predstavljajo učbeniška gradiva založbe Mladinska knjiga, predvsem samostojni delovni zvezek Slovenščina 9, najmanj natančno pa samostojni delovni zvezek in učbenik Slovenščina za vsak dan 9. Vsa učbeniška gradiva vsebujejo podobne tipe nalog, ki so značilne za obravnavo posamezne učne vsebine, pri določevanju taksonomske stopnje nalogam pa se je izkazalo, da razmerje med nalogami ni v skladu s priporočili Državnega izpitnega centra za pripravo preverjanj znanja.
Ključne besede: učbeniška gradiva, pouk slovenščine, vizualna podoba gradiv, učne vsebine, učni načrt, naloge, Bloomova taksonomija
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1142; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici