| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost Paukove strategije pri pouku slovenskega jezika v petem razredu osnovne šole
Nina Kramberger, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Učinkovitost Paukove strategije pri pouku slovenskega jezika v petem razredu osnovne šole sem se v teoretičnem delu osredotočila na pojma učenje in branje ter na njuno medsebojno povezanost. Branje je namreč dejavnost, preko katere pridemo do znanja, torej, se s pomočjo branja učimo. Da se kar najlažje učimo, pa moramo biti bralno pismeni. To pomeni, da moramo razumeti, kaj beremo in znati besedilo tudi kritično ovrednotiti. Vse to lahko počnemo s pomočjo bralno učnih strategij, ki nam pomagajo pri obravnavi besedila. Ena izmed strategij je Paukova strategija, ki učence spodbuja k iskanju ključnih podatkov in ključnih besed iz besedila. Namen magistrske naloge je bil preveriti učinkovitost Paukove strategije pri branju besedil iz učbenika za družbo (Verdev & Žlender, 2017) v 5. razredu. V raziskavi sta sodelovala dva oddelka 5. razreda, ki sta bila razdeljena na kontrolno in eksperimentalno skupino. Raziskava je potekala šest tednov in v tem času sta bili izvedeni dve preverjanji. Eno je bilo izvedeno na začetku in eno ob koncu raziskave. Raziskava je pokazala, da so učenci eksperimentalne skupine napredovali na področju obdelave besedila s pomočjo Paukove strategije, medtem ko pri kontrolni skupini napredek ni bil opažen.
Ključne besede: branje, osnovna šola, učenje, bralno učne strategije, Paukova strategija
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 387; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1014,25 KB)

2.
Konstruktivistično poučevanje pri tujem jeziku v osnovni šoli
Anja Sovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati in ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način se učitelji, ki poučujejo tuji jezik v osnovni šoli, poslužujejo konstruktivističnih pristopov poučevanja pri svojih urah. Prav tako je namen ugotoviti, kako dobro učitelji, ki poučujejo tuji jezik v osnovni šoli, poznajo konstruktivistične pristope in kolikokrat se jih poslužujejo. V raziskavi so sodelovali učitelji, ki poučujejo tuji jezik na različnih osnovnih šolah po Sloveniji. Skupaj je sodelovalo 102 učiteljev vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobij. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimne spletne ankete in jih obdelali s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčno distribucijo (f, f %), osnovno deskriptivno statistiko (aritmetična sredina), Hi-kvadrat preizkus hipoteze neodvisnosti, Kruskal-Wallis preizkus in kategorizacijo vprašanj odprtega tipa. Ugotovili smo, da je konstruktivistični pristop poučevanja pri pouku tujega jezika v osnovni šoli dokaj dobro sprejet med učitelji. Zavedajo se, da omenjeni pristop ponuja veliko različnih dejavnosti, ki učencem omogočijo boljše znanje, razvoj znanja, kreativnost in samostojnost pri učenju. Pa vendar so rezultati pokazali, da učitelji ne vključujejo konstruktivističnega pristopa v pouk redno, ampak samo občasno. Kot razloge so navedli prenatrpan urnik in učni načrt, pri katerem je težko vsakodnevno uporabljati raznolik pristop. Ugotovili smo, da ni bistvenih statistično značilnih razlik v uporabi in poznavanju konstruktivističnega pristopa glede na vzgojno-izobraževalno obdobje ter na delovno dobo učiteljev.
Ključne besede: konstruktivizem, osnovna šola, učne strategije, učitelji, stališča
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 379; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Učinkovitost bralne strategije PV3P pri predmetu družba v 5. razredu
Mojca Ozmec, 2019, magistrsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Učinkovitost bralne strategije PV3P pri predmetu družba v 5. razredu sem se v teoretičnem delu osredotočila na predmet družbo ter pojma učenje in branje, ki sta med seboj tesno povezana, saj je branje dejavnost, preko katere pridemo do novih znanj. Pri tem ni dovolj da besedilo le beremo, ampak ga moramo tudi razumeti, znati moramo izluščiti bistvo ter nove podatke povezati z že znanimi informacijami iz našega spomina. Da bi učenci besedilo čim bolje razumeli, jim lahko predstavimo bralne strategije, ki jim bodo pomagale pri obravnavi besedila ter jih usmerjale vse od aktivacije predznanja do preverjanja njihovega razumevanja besedila. Ena izmed strategij, ki jih lahko uporabimo pri obravnavi besedila je tudi bralno učna strategija PV3P. Ta vodi učence po korakih skozi celoten proces spoznavanja in branja besedila. Namen magistrske naloge je bil preveriti učinkovitost bralne strategije PV3P pri branju učbeniških besedil pri družbi. Raziskava je potekala šest tednov, izvedeni sta bili dve identični preverjanji, eno na začetku in eno ob koncu raziskave, ob koncu pa so učenci reševali še anketni vprašalnik, na podlagi katerega smo pridobili rezultate o občutkih, ki so se učencem porajali ob uporabi bralne strategije. Raziskava je pokazala, da so učenci napredovali na področju predznanja, novega znanja in razumevanja, prav tako smo potrdili povezavo med napredkom učencev in njihovimi občutki.
Ključne besede: Osnovna šola, predmet družba, branje, kompleksne bralne učne strategije, bralna učna strategija PV3P
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 368; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

4.
Uporaba bralnih učnih strategij med dodiplomskimi študenti študijske smeri razredni pouk
Nejc Kotnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Študenti smeri razredni pouk oz. bodoči učitelji se skozi svoj študij naučijo bralnih učnih strategij, torej, kako najbolje naučiti učence brati ter se učiti. A vendar se ob vsem tem poraja vprašanje, ali ti isti študentje sploh aplicirajo naučene strategije pri branju in učenju svoje študijske literature oz. kako pogosto le-te uporabljajo. Na osnovi tega so nastala naslednja vprašanja: 1. Kako pogosto dodiplomski študenti razrednega pouka uporabljajo pridobljeno znanje o bralnih učnih strategijah pri lastnem študiju literature? 2. Kakšno vlogo oz. vpliv ima: 2.1. Letnik študija? 2.2. Celotni uspeh na splošni maturi? 2.3. Ocena na izpitu pri predmetu branje v 1. letniku dodiplomskega študija? Raziskava temelji na neslučajnostnem vzorcu dodiplomskih študentov študijske smeri razredni pouk Pedagoške fakultete v Mariboru, ki je sestavljen iz 142 študentov iz 1. in 4. letnika tega študija. Uporabljena metoda je kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da največ študentov pogosto oz. vedno uporablja dane strategije, najmanj pa te strategije uporablja redko oz. nikoli. S primerjavo študentov po letnikih glede na pogostost uporabe učnih strategij je možno ugotoviti, da se pogostost uporabe predstavljenih strategij med njimi skoraj ne razlikuje. Prav tako so izidi po preiskovanju razlik med uporabo bralnih učnih strategij ter uspehom pri maturi prikazali, da med študenti po večini ne obstajajo večje razlike. Približno podobno je z rezultati statistično pomembnih razlik med pogostostjo uporabe strategij ter oceno na izpitu pri predmetu branje. Po drugi strani pa je možno iz raziskovanja korelacij sklepati, da so študentje začeli pogosteje uporabljati strategije šele po maturi oz. šele takrat, ko so se jih naučili pri predmetu branje.
Ključne besede: bralne učne strategije, učenje, študenti razrednega pouka, branje, pogostost uporabe bralnih učnih strategij
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 893; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

5.
Uporaba avtentičnih besedil pri predavanjih in vajah iz tujega strokovnega jezika na tehniških fakultetah
Sabina Mulej, Tatjana Županek, 2014, strokovni članek

Opis: Za uspešnost pri vsakem študiju je prav gotovo zelo pomembna bralna pismenost, ta pa glede na najnovejše raziskave upada. Pri slabši bralni pismenosti je na vseh ravneh izobraževanja tudi učenje oteženo in daje slabše rezultate. Da bi izboljšali bralno pismenost na tehniških fakultetah, lahko pri predavanjih in vajah iz tujega jezika stroke uvedemo delo z avtentičnimi besedili. Strokovni članki vsebujejo teme, ki so študentom zanimive in tako vzpodbujajo branje. So avtentično gradivo in so dostikrat v primerjavi z učbeniki aktualnejši, saj se stroka oziroma znanost hitro razvijata. Primerni so tako za delo z večjimi kot z manjšimi skupinami študentov. V prispevku navajava nekaj primerov uporabe člankov pri predavanjih oziroma vajah iz tujega strokovnega jezika: individualno delo, delo v parih in skupinsko delo. Delo z avtentičnimi besedili pa ne razvija samo jezikovnih kompetenc, ampak ima tudi sociološki vidik, saj spodbuja sodelovanje med študenti, kadar ti delajo v skupinah. Lektor se odloči za najprimernejšo strategijo pri obravnavi besedila oziroma kombinacijo le-teh. Pomembno je, da bralno razumevanje utrjujemo z izborom ustreznih vaj. Tematika besedil je tudi izvrstna iztočnica za govor. Pri takšnem delu pa se lahko zgodi, da bodisi zaradi prevelike skupine študentov ali zaradi dejstva, da jezikovno šibkejši študenti težje sledijo, ne dosegamo optimalnih rezultatov. Lektorji za delo izberemo takšne članke, ki so v realnem odnosu do stroke in njene vsebine. Avtentični teksti morajo študente usposobiti, da razumejo tipične oblike besedil, ki so značilne za jezik stroke in da so sposobni to znanje praktično uporabiti v podobnih situacijah. Avtentična nepredelana besedila izkazujejo vse strukturne značilnosti strokovnega jezika in omogočajo veliko možnosti predelav in prilagoditev. Isti članek lahko uporabimo v različnih okoliščinah, če pripravimo različne naloge. Za predavanja oziroma vaje so avtentična pisna besedila za določeno stroko lahko dosegljiva in jih je moč hitro posodobiti, dodati nove informacije in/ali spremeniti podatke.
Ključne besede: tuji jeziki, strokovni jezik, avtentična besedila, učne strategije, jezikovne zmožnosti, tehniške fakultete
Objavljeno: 18.05.2017; Ogledov: 827; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (689,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
POZNAVANJE IN UPORABA BRALNIH STRATEGIJ V PRVEM IN DRUGEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU
Anja Hrnčič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučili bralne učne strategije, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo najprej definirali bralno pismenost in opisali izobraževalne vidike bralne pismenosti. Osredotočili smo se na začetno branje, tekočnost branja in na bralno razumevanje, ki je ključnega pomena za uspešno učenje. Predstavili smo dve mednarodni raziskavi, PISA in PIRLS, ki merita uspešnost četrtošolcev in učencev prvih letnikov v bralni pismenosti. Nato smo opisali značilnosti sodobnega bralnega pouka, ki od učiteljev zahteva poznavanje sodobnih teoretičnih izhodišč poučevanja branja, poglobljeno razumevanje bralnega razvoja, dobro organizacijo dela, pravo izbiro učnih sredstev, uporabo bralnih učnih strategij pri svojem delu ter neprestano izpopolnjevanje lastnega znanja. V nadaljevanju smo podrobneje opisali bralne učne strategije, predvsem tiste, ki se nanašajo na dejavnosti pred, med in po branju, ter strategije, ki zajemajo celoten učni proces, t. i. kompleksne bralne učne strategije. V empiričnem delu smo proučili, katere bralne učne strategije so uporabljali učitelji v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju v šolskem letu 2014/2015, kako pogosto ter pri katerih predmetih so jih uporabljali. Rezultate smo analizirali glede na delovno dobo, vzgojno-izobraževalno obdobje in naziv učiteljev. Z raziskavo smo ugotovili, da so učitelji najpogosteje uporabljali strategijo podčrtavanja ključnih besed, nato strategijo VŽN, sledijo strategija pisanja povzetkov, Paukova strategija ter nazadnje metoda PV3P. Izmed grafičnih prikazov so učitelji najpogosteje uporabljali miselni vzorec, sledijo časovni trak, Venov diagram, pojmovna mreža, nato primerjalna matrika in nazadnje ribja kost. Več kot polovica anketiranih učiteljev se je o bralnih učnih strategijah že dodatno izobraževala in velika večina učiteljev se na tem področju želi še dodatno izobraževati.
Ključne besede: Bralna pismenost, bralne učne strategije, razredni pouk, uporaba bralnih učnih strategij
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1177; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

7.
RABA BRALNIH UČNIH STRATEGIJ PRI POUKU SLOVENŠČINE V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Mateja Lubej, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Kljub vsej tehniki in elektroniki, katere imamo v današnjem času, branje še vedno predstavlja glavni vir pridobivanja informacij, tako v šoli kot v zasebnem življenju. Branje in razumevanje prebranega imata pomembno vlogo pri pouku slovenščine in tudi pri drugih predmetih, saj največ učenja še vedno poteka s pomočjo besedil oziroma iz besedil. V procesu učenja se od učenca pričakuje, da bo prebrano besedilo razumel, si ga zapomnil in nove informacije znal uporabiti pri reševanju problemov. Za učinkovito branje oziroma učenje s pomočjo branja, pa morajo učenci poznati različne bralne učne strategije. Te jim omogočajo boljše razumevanje prebranega, povezovanje novih informacij z že znanimi in lažjo ter boljšo zapomnitev informacij. Poznavanje različnih bralnih učnih strategij učencem omogoča, da se sami odločijo, katera bralna učna strategija jim pri posameznem besedilu omogoča najlažje razumevanje prebranega in zapomnitev bistvenih informacij. V sklopu diplomskega dela želimo ugotoviti, katere bralne učne strategije uporabljajo učenci 7. razreda izbrane osnovne šole pri branju neumetnostnih besedil. Prav tako želimo preizkusiti dve bralni učni strategiji, katerih še ne poznajo, in sicer Paukovo strategijo in metodo PV3P.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: branje, učenje, bralne učne strategije, neumetnostno besedilo, Paukova strategija, metoda PV3P, 7. razred osnovne šole.
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 1479; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (984,07 KB)

8.
NEKATERI VIDIKI KOMPETENCE UČENJE UČENJA PRI ŠTUDENTIH RAZREDNEGA POUKA
Minka Koprivnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Kompetenca učenje učenja omogoča učinkovito učenje ter zavedanje in načrtovanje lastnega procesa učenja. Namen magistrskega dela je bil predstaviti kompetenco učenje učenja in preučiti nekaj njenih vidikov pri študentih 4. letnikov (1. stopnja) in 1. letnikov (2. stopnja) iz treh Pedagoških fakultet (Maribor, Ljubljana, Primorska) na smeri razredni pouk. Za ta namen smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo pri študentih ugotavljali: oceno njihovega načina učenja in kompetentnosti za poučevanje, način pridobivanja znanja o načinih učenja in vlogo fakultete pri tem ter mnenja študentov o poučevanju učenja. Z raziskavo smo ugotovili, da je rast ocene večine dejavnikov kompetence učenje učenja povezana z boljšo oceno lastnega načina učenja in z boljšim učnim uspehom, so se pa razlike med oceno posameznih dejavnikov pojavile med fakultetami. Študenti lastno kompetentnost za poučevanje ocenjujejo dokaj dobro, čeprav navajajo, da največ informacij o navedeni kompetenci niso pridobili od strokovno izobraženega osebja. Večina študentov meni, da je potreba po večjem seznanjanju o učenju učenja nujna in da je potrebno s poučevanjem učenje učenja začeti hitro, najprimernejše v 1. vzgojno izobraževalnem obdobju pri vseh osnovnošolskih predmetih. Namen magistrskega dela je bil tudi analizirati učne načrte in ugotoviti ali zapisani cilji, kompetence in predvideni študijski dosežki spodbujajo razvoj kompetence učenje učenja. Analiza je pokazala, da je večina dejavnikov, ki pomagajo pri razvijanju kompetence učenje učenja, zapisanih v posredni obliki.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, kompetence, kompetenca učenje učenja, dejavniki uspešnega učenja, učne strategije
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1311; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

9.
UČENJE UČENJA V TRETJI TRIADI OSNOVNE ŠOLE
Katja Veber, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Učenje učenja v tretji triadi osnovne šole v prvem delu predstavljamo dosedanja spoznanja o učenju učenja, v drugem delu pa empirično raziskavo trenutnega stanja v slovenskih šolah. Tako smo v teoretičnem uvodu najprej opredelili ključne pojme, kot so na primer učenje, kompetenca učenja učenja, samoregulacija in metakognicija, v empiričnem delu pa smo uporabili dva vprašalnika, ki smo jih razdelili učencem štirih osnovnih šol štajerske regije. S prvim vprašalnikom smo želeli osvetliti trenutne dejavnosti učenja učenja v osnovnih šolah, z drugim, prilagojenim vprašalnikom MSLQ pa smo želeli določiti stopnjo notranje motivacije, organizacije učenja, osebna prepričanja in metakognitivne strategije pri učenju. Ugotovili smo, da na šolah uvajajo strategije učenja le v začetnih fazah, prav tako pa se je pri razvoju strategij učenja pri učencih pokazal pomemben vpliv družine in vrstnikov. Zaznali smo, da učenci želijo več nasvetov o učenju, pokazala pa se je tudi premajhna učinkovitost teh nasvetov. Raziskava ni pokazala zveze med načinom uvajanja učnih strategij in področji, ki smo jih merili s prilagojenim vprašalnikom MSLQ.
Ključne besede: učenje učenja, učne strategije, metakognicija, uvajanje učnih strategij, motivacija
Objavljeno: 06.05.2015; Ogledov: 1329; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

10.
UČNE STRATEGIJE ZA DVIG MOTIVACIJE PRI POUKU SLOVENŠČINE
Nuša Žvegler, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavim najprej teoretični del, ki zajema različne tipe učenja. Osrednji del zajemajo različne vrste učnih strategij, kjer so posamezne učne strategije podrobno opisane, podano pa je tudi, zakaj je posamezna učna strategija učinkovita pri učenju, ter njene prednosti in slabosti. Glavno vprašanje diplomskega dela je, kakšne učne strategije uporabljajo učenci sedmega razreda, ter dijaki drugega in tretjega letnika, v povezavi s tem me je tudi zanimalo, kako pogosto učitelji razlagajo učencem o tem, kako se učiti, ter povezava med starostjo učencev in upoštevanje razlage učitelja o tem, kako se učiti. V ta namen sem sestavila vprašalnik, ki sem ga povzela po Pečjak in Košir, Lj 2000, Vprašanja zavedanja pomembnosti učnih strategij, ter po diplomskem delu Karmen Srnko, Lj 2007, Učenje učenja. Rezultati raziskav so pokazali, da učenci uporabljajo različne vrste učnih strategij po katerih sem spraševala v vprašalniku. Nekateri se jih poslužujejo v večji meri kot drugi, torej jih ne uporabljajo enako pogosto. Razlike v uporabi učnih strategij so se pokazale med sedmošolci in dijaki, tako kot sem predvidevala. Statistično pomembne razlike so se pokazale pri posameznih vrstah učnih strategij, glede na učni uspeh učencev in dijakov. Prav tako sem ugotovila, da učitelji razlagajo o učnih strategijah, pri čemer le včasih učenci in dijaki to razlago upoštevajo pri svojem učenju. Presenetljivo pa je, da si malo manj kot polovica učencev in dijakov te razlage sploh ne želi.
Ključne besede: učenje, tipi učenja, učne strategije, učinkovite učne strategije.
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 2501; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (116,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici