| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodobni pouk zgodovine v luči devetletne osnovne šole
Iris Faflek Lukač, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Sodobni pouk zgodovine v luči devetletne osnovne šole, je uvodoma predstavljen opis okoliščin, ki je doprinesel do sprememb na področju osnovnošolskega sistema v naši državi. Do uzakonitve devetletke, je prišlo zaradi pomanjkljivosti dotedanjega slovenskega sistema šolanja, v primerjavi z drugimi šolskimi sistemi po Evropi in z željo vstopa v Evropsko unijo. Devetletka je razdeljena na tri vzgojno -izobraževalna obdobja. Predmet Zgodovina se prične poučevati v šestem razredu devetletke. Jedro mojega proučevanja je bilo ugotavljanje sodobnega načina poučevanja predmeta Zgodovina, napram prejšnjemu načinu poučevanja v osemletki, kjer je prevladovala pretežno frontalna oblika pouka, z minimalno uporabnostjo učnih metod, sredstev in pripomočkov. Z uvedbo devetletnega obveznega osnovnošolskega izobraževanja, je prišlo do sprememb v učnem načrtu za zgodovino, kakor tudi do sprememb v načinu poučevanja omenjenega predmeta. Sodobno poučevanje predmeta Zgodovina v devetletki, je tako postalo bolj učinkovito, dinamično in nudi večjo vzročno-posledično razgledanost glede določenih problematik v preteklih obdobjih našega človeštva, kar posledično vpliva tudi na današnje razmere in današnji položaj posameznika v družbi. Na podlagi mojega raziskovanja lahko poudarim, da je v rabi sicer še vedno predvsem frontalna oblika poučevanja, vendar pa se sedaj učitelji pri pouku zgodovine, vedno bolj poslužujejo tudi kombinacije najrazličnejših učnih metod, ob sočasni uporabi sodobnih učnih sredstev in pripomočkov, ki jim izdatno olajšajo delo v razredu. Vse več je tudi raziskovalnega učenja, ki se pojavlja predvsem v višjih razredih prenovljene osnovne šole. Izmed posebnih oblik dela izven pouka zgodovine, pa je smiselno omeniti predvsem zgodovinski krožek in dodatni pouk iz zgodovine, ki sta v osnovnovnošolskem izobraževanju vseskozi prisotna, z izjemo dopolnilnega pouka, ki ga v devetletki ne zasledimo več. Proučevala sem na podlagi analize primarnih in sekundarnih virov, kakor tudi analize podatkov, ki sem jih pridobila s pomočjo raziskovalne metode, in sicer sem uporabila metodo razgovora, strukturirani intervju, preko katerega sem izprašala pet učiteljev in učiteljic predmeta Zgodovina, na petih različnih osnovnih šolah v Pomurju.
Ključne besede: devetletka, osemletka, primerjava, učni načrt, učne oblike, učne metode, učna sredstva, učni pripomočki, raziskovalno učenje, zgodovina.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3953; Prenosov: 640
.pdf Celotno besedilo (401,22 KB)

2.
PRILJUBLJENOST PREDMETA DRUŽBA MED UČENCI 5. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE
Mojca Maričnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Priljubljenost predmeta družba med učenci 5. razreda osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu definiramo motivacijo in njen vpliv na dejavnosti učencev ter navajamo strategije za spodbujanje motivacije pri učencih. Poleg naštetega so podrobneje predstavljeni tudi učna motivacija, predmet družba ter učne oblike in metode. V empiričnem delu diplomskega dela ugotavljamo, kakšno mnenje imajo učenci 5. razreda o predmetu družba. Prav tako smo proučili priljubljenost načinov ocenjevanja in vsebin pri predmetu družba ter priljubljenost načinov dela in predmeta družba nasploh. S pomočjo anketnega vprašalnika pa smo dobili tudi povratne informacije o tem, pod kakšnimi pogoji bi imeli učenci predmet družba raje.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, družba, učne oblike, drugo triletje
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1950; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

3.
METODE IN OBLIKE DELA V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH
Milada Goljat, 2010, diplomsko delo

Opis: Vseživljenjsko učenje oz. izobraževanje je zelo široko področje, ki se pojavlja praktično povsod okoli nas. Del tega področja je tudi izobraževanje odraslih, ki ga srečujemo v različnih oblikah in razsežnostih. Vse več ljudi se namreč zaveda, da je znanje temeljna pot do uspeha, zato se posamezniki vključujejo v procese izobraževanja v vseh obdobjih svojega življenja, tudi v odraslem obdobju. Ker pa znanje izredno hitro zastari, je pogoj za dobro opravljanje dela in kvalitetno življenje v družbi nenehno dopolnjevanje in izpopolnjevanje obstoječih znanj. Namen diplomske naloge je na primeru Andragoškega zavoda Maribor — Ljudske univerze ugotoviti, kdo in zakaj se vključuje v izobraževanja, kakšni so odnosi med udeleženci izobraževanj in andragoškimi delavci, še posebej pa nas je zanimalo, kako kvalitetni so učni programi v izobraževanju odraslih. Na kvaliteto vpliva več dejavnikov, mi smo se podrobneje dotaknili učnih metod in oblik dela. S pomočjo dveh anketnih vprašalnikov smo izvedli raziskavo, katere rezultati so pokazali, da je veliko udeležencev v izobraževanju odraslih starostnikov, katerim je glavni motiv za udeležbo na izobraževanjih druženje in osebnostni razvoj. O svojih mentorjih / učiteljih imajo zelo pozitivno mnenje, tako kot tudi o samih izobraževalnih programih. Pokazalo se je tudi, da je uporaba učnih metod zelo raznolika in da imajo odrasli veliko možnosti pri vključevanju v različne oblike dela oz. izobraževanja, med katerimi pa so glede na število udeležencev v ospredju tečaji.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, andragogika, vseživljenjsko učenje, odraslost, učne metode, oblike izobraževanj
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 6109; Prenosov: 1418
.pdf Celotno besedilo (912,57 KB)

4.
SHOW PLESI V DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Natalija Pravdič, 2010, diplomsko delo

Opis: Glavni namen diplomskega dela je bil sestaviti in predstaviti celoletni program za ure show plesa v drugem triletju osnovne šole, izvesti del predstavljenih ur v razredu in narediti evalvacijo izvedenih ur s pomočjo ankete. V teoretičnem delu so predstavljene različne vrste gibanja ter definicija plesa, njegov začetek in nadaljnji razvoj. Natančneje je opisan razvoj show plesa pri nas, opisane so tudi najbolj popularne plesne zvrsti. Predstavljeni so cilji, načela, oblike in metode plesne vzgoje. Sledi podrobnejši opis projekta Šolski plesni festival. V praktičnem delu je predstavljen celoletni program za show plese v osnovni šoli skupaj s cilji, ki bi jih naj učenci dosegli. Predstavljene so štiri učne priprave, ki so bile izvedene v četrtem razredu osnovne šole. V empirični raziskavi je bila uporabljena kavzalno-neeksperimentalna in deskriptivna metoda, v raziskovalni vzorec pa je bila vključena skupina 14-ih otrok. To so bili učenci četrtega razreda, ki so sodelovali pri izvedenih urah plesa. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izpolnili po končani zadnji izvajani uri. Podatki so bili obdelani s kvantitativno obdelavo, izračunana je bila deskriptivna statistika. Pridobljeni rezultati so pokazali, da so bile ure dobro zastavljene in izpeljane za vse učence, tako za punce kot tudi za fante. Na osnovi teh rezultatov lahko sklepamo, da bi bilo možno show plese vključiti v osnovno šolo kot interesno dejavnost.
Ključne besede: ples, show ples, cilji, načela, oblike in metode plesne vzgoje, celoletni program plesa, učne priprave
Objavljeno: 18.06.2010; Ogledov: 1941; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

5.
VPLIV UČENJA IN POUČEVANJA MATEMATIKE NA REZULTATE NA NACIONALNEM PREVERJANJU ZNANJA V NEKATERIH SLOVENSKIH REGIJAH
Polona Dovečar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vpliv učenja in poučevanja matematike na rezultate na nacionalnem preverjanju znanja v nekaterih slovenskih regijah so prikazane metode in oblike dela pri pouku matematike, dejavniki učne uspešnosti, socialno-ekonomski dejavniki, družinsko okolje, pomen preverjanja in ocenjevanja znanja in pomen nacionalnega preverjanja znanja. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako učenje in poučevanje matematike vplivata na rezultate na nacionalnem preverjanju znanja, primerjati pristope učiteljev Osrednjeslovenske, Podravske in Pomurske regije pri poučevanju ter spoznati odnos in stališče ravnateljev osnovnih šol do nacionalnega preverjanja znanja. V teoretičnem delu smo opredelili namen, cilje in organizacijo nacionalnega preverjanja znanja v Sloveniji ter opisali motivacijske in socialno-ekonomske dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost učenca. V nadaljevanju smo se osredotočili na učiteljeve didaktične odločitve pri pouku matematike, pri čemer smo izpostavili učne oblike in metode ter njihovo uporabo in pomen. Posebno pozornost smo namenili tudi preverjanju in ocenjevanju znanja pri pouku matematike ter podrobneje opisali poznavanje in uporabo Gagnejeve taksonomije. Na koncu je predstavljeno ustno in pisno ocenjevanje znanja. V empiričnem delu diplomske naloge so prikazani rezultati, ki kažejo, da učitelji matematike premalo povezujejo matematične vsebine s primeri iz vsakdanjega življenja, premalo pa je tudi medpredmetne povezave. Statistično značilne razlike med regijami v metodah poučevanja so se pokazale pri metodi reševanja problemov, pri metodi razlage in razgovora, nadalje pri uporabi sodobne informacijske tehnologije in pri učiteljevih zahtevah ob preverjanju in ocenjevanju znanja. Stališča ravnateljev do nacionalnega preverjanja znanja so si enotna v tem, da posamezna šola primerja rezultate na nacionalnem preverjanju znanja z dosežki v državi, večina ravnateljev pa tudi trdi, da se dosežki šole upoštevajo pri načrtovanju nadaljnjega dela.
Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja, motivacijski dejavniki, socialno-ekonomski dejavniki, učne oblike, učne metode, preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, Gagnejeva taksonomija
Objavljeno: 26.03.2012; Ogledov: 2538; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Uspešnost tradicionalnih učnih metod pri vnašanju sodobnih znanstvenih dognanj v osnovnošolski pouk fizike
Robert Repnik, 2012, doktorska disertacija

Opis: V zadnjem času smo priča izredno hitremu znanstvenemu in tehnološkemu razvoju, katerega rezultat so mnoge naprave in pripomočki, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. V najrazličnejših medijih zasledimo poročila o zanimivih in pomembnih znanstvenih odkritjih, ki zanimajo tudi učence in dijake, vendar so te informacije prepogosto preveč poenostavljene, napačne ali pa prekompleksne in nerazumljive. Marsikaterega učenca tudi zanima princip delovanja sodobnih orodij, kakor na primer mobilni telefon, optični vodniki, tekočekristalni zasloni itd. Odgovore na ta vprašanja sam navadno težko poišče. Kot ena najprimernejših rešitev zato se ponuja pri pouku fizike in to že v osnovni šoli. Formalno učni načrt osnovnošolske fizike omogoča delno že v okviru temeljnih vsebin, delno pri predlaganih izbirnih vsebinah, predvsem pa v določenem obsegu vsebinsko nerazporejenih učnih ur predmeta obravnavo tematik po avtonomni izbiri učitelja, zaradi aktualizacije pouka in rasti motivacije je pri tem smiselno upoštevati tudi želje in interese učencev. Kljub temu pa opažamo, da se učitelji v šolski praksi le redko odločijo uporabiti vsebinsko nerazporejene ure za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v osnovnošolski pouk fizike, večinoma so namenjene ponavljanju, dopolnjevanju že obravnavane snovi, utrjevanju in preverjanju znanja. Pričujoča doktorska disertacija je strukturirana iz dveh delov. V teoretičnem delu obravnavamo pomembnejše zgodovinske prelomnice v razvoju znanosti in tehnologije, pomembne spremembe v razvoju didaktike in še posebej didaktike fizike, osredotočimo se na razvoj pouka fizike pri nas, podrobneje pa predstavimo evolucijo osnovnošolskega učnega načrta z vidika formalnih možnosti za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike. Predstavimo didaktične oblike in metode ter uporabljene didaktične pristope, na katere smo se v raziskavi omejili. Predstavimo različne vrste za naravoslovje pomembnih kompetenc (ključne, generične in predmetno specifične) ter strategije presoje kot učinkovit mehanizem za določanje nivojev znanja pri pouku fizike. Na koncu postavimo strukturalni model izobraževalne fizike v osnovni šoli za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike. V empiričnem delu predstavimo osnovne podatke o raziskavi, v katero smo v obdobju dveh šolskih let (2009/2010 in 2010/2011) zajeli 365 učencev iz sedmih slovenskih osnovnih šol. Najprej smo ugotovili incializacijsko stanje glede stanja motivacije ter predznanje učencev na temeljnem nivoju znanja (faktografsko znanje), višjem nivoju (analiza, primerjava) ter zahtevnejšem nivoju (sklepanje, vrednotenje). Sledil je pouk določene tematike z izbranim didaktičnim pristopom. Nazadnje smo ugotovili finalno stanje v istih kategorijah ter v analizi raziskali spremembe v stanju motivacije in v napredku pri navedenih kategorijah znanja. V analizi smo prikazali izide glede na opazovane faktorje, ki smo jih pridobili z uporabo naslednjih metod: frekvenčne distribucije, mere srednjih vrednosti, variacije in normalnosti distribucije, indeks težavnosti (p %), preizkus hipoteze neodvisnosti in hipoteze enake verjetnosti (χ2 preizkus) ter z enofaktorsko in dvofaktorsko analizo variance. Na osnovi 8 postavljenih tez smo izpeljali 35 hipotez, s katerimi smo preverili učinke eksperimentalnega faktorja na uspešnost vnašanja sodobnih znanstvenih dognanj v pouk osnovnošolske fizike. S preizkusi statistične značilnosti razlik med posameznimi didaktičnimi pristopi glede na upoštevane faktorje smo potrdili 18 zastavljenih hipotez, 17 hipotez pa ne. Najpomembnejše spoznanje pa je, da na osnovi teoretične raziskave in empiričnih rezultatov ugotavljamo, da je postavljen strukturalni model izobraževalne fizike v osnovni šoli za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike možen in uspešen.
Ključne besede: izobraževanje, fizika, didaktika fizike, osnovna šola, pouk fizike, učne metode, učne oblike, strategije, didaktični pristopi, prenos znanstvenih dognanj, strategije presoje, testiranje, empirične raziskave, učni načrt, didaktični model, IKT
Objavljeno: 19.09.2012; Ogledov: 2200; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (15,34 MB)

7.
PREDLOG POSODOBITVE MODELA PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA ŠTUDENTOV NA ZVD ZAVODU ZA VARSTVO PRI DELU D.D.
Helena Mesarič, 2012, magistrsko delo

Opis: Študentom praktično usposabljanje pomeni pomemben vir pridobivanja in razvijanja strokovnih kompetenc, ki jih bodo kot prihodnji strokovnjaki s področja tehniške varnosti potrebovali pri opravljanju poklica. Pri tem ima pomembno vlogo strokovni delavec – mentor v delovni organizaciji, kjer se izvaja strokovna praksa. Na ZVD Zavodu za varstvo pri delu d.d. se izvaja praktično usposabljanje študentov, ki se bodo poklicno ukvarjali s strokovnimi nalogami varnosti pri delu in požarne varnosti. Z raziskavo smo preučili koncept modela praktičnega usposabljanja študentov z namenom, da model po potrebi dopolnimo in s tem pripomoremo k učinkovitejšemu in kakovostnejšemu usposabljanju. V teoretičnem delu smo za namen raziskave podrobneje preučili osnovne zakonitosti učenja, izobraževanja in usposabljanja, vlogo mentorja in mentorstva pri praktičnem usposabljanju ter načrtovanje, izvedbo in evalvacijo praktičnega usposabljanja. V okviru empiričnega dela raziskave pa smo proučevali medsebojne odnose oziroma način ravnanja v odnosu mentor – študent, nato sodelovanje mentorjev v delovni organizaciji s koordinatorjem prakse na fakulteti pri praktičnem usposabljanju, odnos mentorjev do mentorstva, pedagoško-andragoško usposobljenost in njihov način sodelovanja s študentom ter dokumentacijo, ki jo mentorji uporabljajo pri izvajanju praktičnega usposabljanja. V zadnjem delu anketnega vprašalnika nas je zanimalo predvsem mnenje mentorjev glede izboljšanja mentorstva v delovni organizaciji.
Ključne besede: mentor, mentorstvo, praktično usposabljanje, vodenje, učne oblike in metode.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 1028; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

8.
PROBLEMSKI POUK FIZIKE V OSNOVNI ŠOLI
Primož Podrzavnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo problemski pouk fizike v osnovni šoli. V prvem delu predstavimo razvoj problemsko naravnanega pouka in učenja ter preučimo vrste in oblike problemov, ki jih srečujemo ne le v šoli, temveč tudi izven nje. Podrobneje si pogledamo priporočljivo artikulacijo reševanja zapletenejših problemov, saj so postopki reševanja preprostih problemov enostavnejši in večinoma že dobro poznani. V nadaljevanju tematiko približamo na nivo fizike, preučimo najpogostejše učne metode, ki jih uporabljamo pri reševanju problemov, ter teoretično znanje prenesemo na didaktične primere problemskega pouka fizike v devetem razredu osnovne šole z izdelanimi učnimi pripravami ter rešenimi učnimi in delovnimi listi za pouk. Izkaže se, da je problemsko učenje zelo uspešen način tudi za učenje učenja, torej nujno za samoizobraževanje in za uvajanje v raziskovalno mišljenje ter raziskovalno delo.
Ključne besede: problemski pouk, vrste in oblike problemov, artikulacija reševanja problemov, učne metode pri problemskem pouku, didaktični primeri problemskega pouka. 
Objavljeno: 13.11.2012; Ogledov: 1891; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

9.
DODATNA STROKOVNA POMOČ ROMSKIM UČENCEM NA DVOJEZIČNI OSNOVNI ŠOLI I LENDAVA
Sabina Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo romske učence, katerih število v osnovnih šolah narašča, pa tudi skrb zanje je močno porasla. S specifičnostmi vzgojno-izobraževalnega dela z romskimi učenci se vse bolj intenzivno ukvarjajo pedagoški in svetovalni delavci šol. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili dejavnike, ki so vzrok za učne težave in vplivajo na učno (ne)uspešnost romskih učencev. Ti dejavniki so: nerazumevanje ali slabše razumevanje slovenskega jezika, nižja motivacija za učenje in šolsko delo, nespodbudno domače okolje, slabe učne in delovne navade, slab šolski obisk ter revščina oziroma socialno-ekonomska ogroženost. Nadalje smo predstavili različne oblike pomoči, ki jih šole izvajajo in katerih cilj je, da bi čim več romskih učencev dokončalo šolanje. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med romskimi učenci na šestih osnovnih šolah v Prekmurju. Namen empiričnega dela je bil raziskati učno uspešnost romskih učencev v osnovni šoli, njihov socialni položaj, njihovo rabo jezika, močna in šibka področja romskih učencev ter oblike pomoči, ki so jih deležni. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na spol in starost romskih učencev. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da romski učenci, vključeni v raziskavo, govorijo slovensko, vendar imajo kljub temu učne težave pri večini šolskih predmetov. Problem je, da svojega besednega zaklada ne morejo poglabljati, saj se doma in z ostalimi učenci Romi pogovarjajo romsko. Ugotovili smo, da učenci Romi redko ponavljajo razred in da od pouka najpogosteje izostajajo zaradi bolezni. Prav tako smo ugotovili, da so med romskimi in neromskimi učenci dobri odnosi ter da so sošolci do njih prijazni in jim radi pomagajo. Romski učenci so vključeni v različne oblike učne pomoči, ki jih v velikem številu obiskujejo. Ko učne snovi ne razumejo, se obrnejo na različne strokovne delavce, predvsem na učitelja določenega predmeta, razrednika ter na romskega pomočnika.
Ključne besede: romski učenci, učne težave, različne oblike pomoči, individualna in skupinska učna pomoč, razrednik, učitelj, svetovalni delavec, učitelj dodatne strokovne pomoči, romski pomočnik.
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 2676; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (919,32 KB)

10.
STRATEGIJE MOTIVIRANJA UČENCEV ZA LIKOVNO DELO V UVODNEM DELU UČNE URE - ŠTUDIJA PRIMERA
Rebeka Dušak, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava strategije motiviranja učencev za likovno delo v uvodnem delu učne ure. V teoretičnem delu pojasnimo pomen motivacije pri pouku likovne umetnosti. Opišemo tudi učno motivacijo in splošen pojem motivacija, njegove elemente ter njegova teoretična izhodišča. Dotaknemo se same artikulacije učne ure, pri čemer se osredotočamo na njen uvodni del. Predstavimo tudi učne metode in oblike dela ter učne medije, ki jih učitelj uporablja pri učnem procesu. V empiričnem delu predstavimo rezultate raziskave, v kateri so sodelovali učitelji in učenci tretjih razredov različnih osnovnih šol v Posavju. Raziskava zajema analizo uvodnega dela učne ure s poudarkom na motivaciji. Podatki so bili pridobljeni z neposredno udeležbo pri hospitiranih urah in z intervjujem. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, katere strategije motiviranja uporablja učitelj pri uvodnem delu učne ure, na kakšen način jih izvaja in kako je pri tem uspešen. Raziskava odpira pot obsežnejšim raziskavam, ki bi jih bilo smiselno izvesti na področjih motivacije učiteljev in prenosa te motivacije na učence.
Ključne besede: motivacija, motivacija pri likovni umetnosti, teorije motivacije, učne oblike, učne metode, učni mediji
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 693; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (6,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici