1. Trenutno stanje in možnosti za vključevanje oblikovalskega razmišljanja v srednješolsko poučevanje gostinstva in turizma : magistrsko deloJožica Vohar, 2023, magistrsko delo Opis: Zaradi sprememb v gospodarstvu in turistični industriji je pomembno, da se že v času šolanja pripravi učence, bodoče delavce v turizmu in gostinstvu, da bodo usposobljeni za delo na tem področju. Dandanes je pomembno, da se v poučevanje vključijo aktivnejše učne metode, s katerimi učenci z lastno aktivnostjo spoznavajo novo učno snov. S temi metodami lahko učenci dosežejo tudi višje stopnje po Bloomovi taksonomski lestvici. Višje stopnje kot dosežejo učenci, več različnih znanj in veščin imajo. Aktivna učna metoda, ki zaobjema vse stopnje po Bloomovi lestvici, je tudi oblikovalsko razmišljanje (angl. design thinking). S to metodo se učenci naučijo analitskega in kritičnega razmišljanja, samovrednotenja, iskanja in implementiranja idej in izdelave prototipov. V zaključnem delu smo raziskovali možnosti vpeljave oblikovalskega razmišljanja v pouk na srednjih gostinskih in turističnih šolah. Izvedli smo deset polstrukturiranih intervjujev, z učitelji, ki poučujejo vse strokovne module na treh različnih srednjih šolah za gostinstvo in turizem. Na podlagi analize smo ugotovili, da bi bila vpeljava oblikovalskega razmišljanja smiselna zaradi sprememb v gospodarstvu in novih generacij dijakov. Pri vpeljavi metode bi se lahko pojavili določeni izzivi, vezani na predznanje in motivacijo dijakov ter na časovno obdobje izvajanja metode. Sam proces je dolgotrajen in bolj primeren za projektno delo kot za vpeljavo v redni pouk.
Ključne besede: aktivne učne metode, pasivne učne metode, Bloomova taksonomija, oblikovalsko razmišljanje, poučevanje v gostinstvu in turizmu
Objavljeno v DKUM: 08.01.2024; Ogledov: 478; Prenosov: 53
 Celotno besedilo (1,90 MB) |
2. Analiza nalog, ki usmerjajo k operacijsko-praktičnim učnim metodam v učbenikih za spoznavanje okolja : magistrsko deloUrška Doberšek, 2023, magistrsko delo Opis: Pri pouku predmeta spoznavanje okolja naj bi učenci cilje uresničevali z lastno aktivnostjo. Ob učiteljevi uporabi operacijsko-praktičnih učnih metod pri pouku, učenci preko različnih praktičnih aktivnosti dosegajo učne cilje. V operacijsko-praktično skupino učnih metod uvrščamo metodo raziskovanja, metodo praktičnih del, gibalnih in drugih dejavnosti, metodo pisnih del, metodo risanja in metodo igre. Namen magistrskega dela je proučiti naloge, ki v učbenikih in delovnih učbenikih predmeta spoznavanje okolja, usmerjajo k operacijsko-praktičnemu delu. Osredotočili smo se na štiri založbe, ki so na slovenskem trgu najbolj zastopane. Pri vsaki založbi smo analizirali učbenik za vsak posamezen razred. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno-neeksperimentalno metodo pedagoškega opazovanja. Rezultati analize so pokazali, da je zastopanost nalog, ki usmerjajo k operacijsko-praktičnim učnim metodam v učbenikih oz. delovnih učbenikih glede na razred in založbo različna. Rezultati kažejo, da se delež nalog razlikuje med posameznimi založbami. Glede na razred, se največ nalog, ki spodbujajo k uporabi operacijsko-praktičnih metod, v največjem deležu pojavlja v učbenikih za 3. razred, sledi 1. razred in nato 2. razred.
Ključne besede: učbeniki, operacijsko-praktične učne metode, založba, spoznavanje okolja
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 582; Prenosov: 159
Celotno besedilo (4,61 MB) |
3. Akademska uspešnost študentov pedagoških smeri med epidemijo covid-19: primerjava med izvajanjem študija na daljavo in študija v živo : primerjava med izvajanjem študija na daljavo in študija v živoMartina Jazbec, 2023, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil primerjati akademsko uspešnost študentov med študijem na daljavo v času epidemije COVID-19 in v obdobju po epidemiji, ko se je študijski proces izvajal v živo. V ospredju naše raziskave je bila pogostost uporabe različnih učnih metod ter oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo v obdobju epidemije COVID-19. Zanimale so nas tudi prednosti in slabosti študija na daljavo po mnenju študentov ter za katere vplive so bili mnenja, da so v največji meri vplivali na njihov akademski uspeh med študijem na daljavo ter študijem v živo. Z empirično raziskavo na vzorcu 105 študentov treh največjih javnih univerz, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru ter Univerze na Primorskem smo ugotovili, da so imeli študentje statistično pomembno višji akademski uspeh v študijskem letu 2021/2022, kot v študijskem letu 2020/2021. Študentje so imeli višji akademski uspeh, kadar je večji del študijskega procesa potekal v živo. Preučili smo tudi pogostost uporabe učnih metod ter učnih oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo. Statistično pomembnih razlik v uporabi različnih učnih metod ter učnih oblik dela nam ni uspelo ugotoviti. Na akademski uspeh posameznikov je po mnenju študentov v največji meri vplivala količina časa, ki so ga namenili študijskim obveznostim ter njihove kognitivne sposobnosti. Študentje so največje prednosti študija na daljavo videli v časovnih in finančnih prihrankih. Pri negativnih vidikih študija na daljavo pa je bila v ospredju omejitev stikov.
Ključne besede: študentje, študij, COVID-19, učne oblike dela, učne metode dela
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 511; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,42 MB) |
4. Inovativne in prožne oblike poučevanja in učenja v različnih študijskih programih Univerze v MariboruSabina Ograjšek, 2020, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih slovenski visokošolski prostor doživlja številne spremembe, ki so povezane predvsem z vpeljavo bolonjskega sistema študija in s pobudami za poučevanje osredinjeno na študenta. Skladno z vsemi spremembami, pri čemer imamo v mislih predvsem kurikularne reforme, dostopnost študija, mednarodno odprtost visokega šolstva, vseživljenjsko učenje, povezovanje študija z gospodarstvom, vprašanje kakovosti in podobno, se spreminjata tudi načrtovanje in izvedba visokošolskega pouka. V magistrskem delu smo se osredotočili na pregled stanja na področju vpeljave inovativnih in prožnih oblik učenja in poučevanja v visokošolsko izobraževanje. Natančneje, usmerili smo se v preučevanje pogleda študentov Univerze v Mariboru na izvajanje visokošolskega pouka, pri čemer smo se osredotočili na naslednje delne probleme: raba učnih metod in oblik pri izvajanju visokošolskega pouka, aktivno poučevanje in učenje ter preverjanje in ocenjevanje znanja.
V raziskavi je sodelovalo 212 študentov različnih študijskih programov prve in druge bolonjske stopnje Univerze v Mariboru. Podatke smo zbirali z anonimnim anketnim vprašalnikom, v katerem prevladujejo vprašanja zaprtega in polodprtega tipa ter opisne ocenjevalne lestvice. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja.
Za področje rabe učnih metod in oblik smo ugotovili, da pri izvedbi visokošolskega pouka prevladujejo predavanja in frontalna učna oblika. Prožne oblike poučevanja, kot so delo v dvojicah, skupinsko ali individualno delo, so večinoma prisotne na vajah. Za poučevanje osredinjeno na študente se je izkazalo, da študentje zaznavajo prisotnost le nekaterih dimenzij aktivnega poučevanja in učenja, kot so povezovanje novih vsebin z njihovim predznanjem, s praktičnimi primeri, spodbujanje k lastni organizaciji učenja, k uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije, k predhodni pripravi na študijski proces in vključevanje različnih primerov, ki so jim v pomoč pri osmišljanju znanja. Za preverjanje in ocenjevanje znanja smo ugotovili, da izpit še vedno predstavlja prevladujočo obliko preverjanja in ocenjevanja znanja, ki pa se dopolnjuje tudi z drugimi oblikami, večinoma s kolokviji, oceno seminarskega referata in oceno seminarske predstavitve. Z nadaljnjo analizo smo za omenjene vsebinske sklope zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik tako glede na smer kot tudi glede na stopnjo študija.
Ključne besede: visokošolski pouk, učne metode in oblike, na študente osredinjeno poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja.
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1655; Prenosov: 466
Celotno besedilo (1,39 MB) |
5. Slovenščina na dlani 2Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, strokovna monografija Opis: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Ključne besede: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 2226; Prenosov: 82
 Povezava na datoteko |
6. Slovenščina na dlani 12018, strokovna monografija Opis: Monografija je nastala v okviru projekta Slovenščina na dlani, pri katerem pripravljamo interaktivno učno e-okolje za slovenščino, ki se bo primarno uporabljalo na osnovnih in srednjih šolah, po zaključenem projektu pa bo prosto dostopno tudi širši javnosti. Projekt združuje strokovnjakinje in strokovnjake z različnih področij (slovenistika, jezikoslovje, didaktika, jezikovne tehnologije, programiranje), tesno sodelovanje pa smo razvili tudi z učiteljicami in učitelji slovenščine ter učenkami in učenci oz. dijakinjami in dijaki iz 14 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vse Slovenije. Spodbujamo jih k aktivni vlogi pri zasnovi e-okolja, zanje pa pripravljamo tudi izobraževanja. V sklop slednjega sodi ta monografija, ki ponuja strokovne novosti in odgovore na zanimiva vprašanja, npr. katere so naše priljubljene besede, kako nastajajo nove besede, zakaj je pomembno, da se učimo o frazemih in pregovorih, kako lahko obravnavamo besedilo, zakaj je pomembna bralna pismenost, kako lahko pridemo do znanja, kateri tipi nalog se pojavljajo v e-gradivih, kako nastane besedilni korpus, kakšna je funkcija programerja pri pripravi eokolja.Prinaša tudi informacije o projektnih aktivnostih in odzivih na prve rezultate našega dela. Monografija z nakazanim številčenjem v naslovu napoveduje nadaljevanje tako zastavljenega dela in obenem izraža željo po preraščanju v publikacijo, v kateri bi strokovne prispevke objavljali tudi strokovnjakinje in strokovnjaki iz prakse.
Ključne besede: jezikovna raba, leksikologija, frazeologija, paremiologija, besedilne vrste, bralna pismenost, učne metode, tipologija nalog, besedilni korpus, e-gradivo, učenje slovenščine
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 1527; Prenosov: 118
Povezava na datoteko |
7. Prikaz medpredmetnega povezovanja na primeru implementacije sodobne umetnosti v osmi razred osnovne šoleKatja Kozjek Varl, Matjaž Duh, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je predstavljen primer implementacije sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti v osmem razredu osnovne šole. V raziskovalnem procesu so nas zanimali različni pristopi (trije koraki), ki so učencem omogočali spoznavanje in razumevanje sodobne likovne umetnosti. Zadnji korak je predstavljal medpredmetno povezovanje z namenom realizirati učne cilje vključenih predmetov. Učenci so skozi likovnoustvarjalno delo izražali odnos do vsakodnevnih situacij. Različni pristopi pri načrtovanju in realiziranju likovnih nalog so učencem predstavljali izziv za kreativno likovno izražanje in oblikovanje lastnega odnosa do določene problematike. V raziskavi smo skozi izvirnost idej zaznali napredek pri ustvarjalnosti. Hkrati smo zaznali večjo senzibilnost učencev pri doživljanju in razumevanju nekaterih sodobnih likovnih del.
Ključne besede: likovna vzgoja, sodobna umetnost, metodika, učne metode, medpredmetno povezovanje, državljanska vzgoja, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 23.04.2018; Ogledov: 1771; Prenosov: 103
Celotno besedilo (877,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vpliv izbranih učnih metod in oblik na učne rezultate pri pouku geografije v 7. razredu osnovne šole : magistrsko deloLana Matjašič Filipič, 2016, magistrsko delo Opis: Geografsko izobraževanje je za družbo izjemnega pomena. Zaradi svoje izjemno široke izobraževalne vsebine je geografija tako naravoslovna kot družboslovna veda.
Za uresničevanje ciljev pri predmetu geografija so izjemnega pomena pristopi k učenju in poučevanju geografije. Za pouk geografije je pomembno, da ne temelji zgolj na učenju in pomnjenju dejstev. Pomembno je, da učenci pri pouku geografije s pomočjo raziskovalnega dela samostojno prihajajo do spoznanj na področju zakonitosti v naravi in družbi.
V teoretičnem delu smo predstavili predmet geografije v osnovni šoli z vidika izobraževalnih ciljev in vsebin, ki so zapisani v učnem načrtu za predmet geografija v osnovni šoli. S teoretičnega vidika smo osvetlili učne oblike in metode pouka. Poudarili smo tiste učne oblike in metode, ki so posebej značilne za pouk geografije.
V empiričnem delu nas je zanimalo, pri kateri od izbranih učnih oblik so učenci dosegli najvišji učni rezultat. Ugotovili smo, da so najvišji učni rezultat dosegli pri frontalni učni obliki pouka z uporabo računalnika kot učnim sredstvom.
Do učnega rezultata pri pouku geografije smo prišli z merjenjem in vrednotenjem znanja. Prav je, da proces vrednotenja zaključimo s povratno informacijo, ki učitelju služi za nadaljnje načrtovanje in izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, učencu pa za analizo lastnega znanja in postavitev ciljev za nadaljnje delo.
Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, proces, preverjanje, ocenjevanje in vrednotenje.
Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, učni proces, preverjanje, ocenjevanje, vrednotenje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.11.2017; Ogledov: 2175; Prenosov: 366
Celotno besedilo (1,88 MB) |
9. Značilnosti metode razlage na razredni stopnji osnovne šoleMartina Sinkovič, 2011, strokovni članek Opis: V članku je predstavljena metoda razlage v osnovni šoli. V teoretičnem delu so predstavljeni pojem pouka in pouk kot komunikacijski proces ter učne metode pri pouku. Podrobneje so predstavljeni metoda razlage, njene značilnosti, vrste oz. načini razlage, prednosti in slabosti te metode ter napotki za kakovostno razlago. Predstavljeno je tudi opazovanje pouka kot eden izmed načinov spremljanja pouka. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena na osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško - tri tedne smo opazovali pouk v 2. razredu pri treh predmetih ter zapisovali ugotovitve. Ugotavljali smo, koliko je metoda razlage zastopana na razredni stopnji osnovne šole. Zanimalo nas je tudi, ali se s katerimi metodami pri pouku kombinira, kako je ta kombinacija uspešna ter koliko časa metoda razlage pri določenih šolskih urah traja. Spremljanje pouka je potekalo s pomočjo opazovalnega lista.
Ključne besede: metodika, učne metode, razlaga, opazovanje pouka, razredni pouk, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 12.10.2017; Ogledov: 2038; Prenosov: 281
Celotno besedilo (69,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Z igro glasov v angleškem jeziku do razvijanja fonološkega zavedanjaLucija Čok, Anita Brčaninović, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Na predšolski stopnji je nekaj desetletij najprej spontano, nato spodbujano nastajala doktrina zgodnjega uvajanja tujega jezika. Nesistemsko uvajanje tujega jezika na predšolsko stopnjo je lahko integrirana dejavnost vzgoje ali posebna oblika dejavnosti, ki jo omenja tudi Kurikulum za vrtce (1999). Na tej stopnji sta metodologija vrednotenja učinkov in spremljanje dosežkov lahko le kvalitativna, pristop k postopkom vrednotenja otroka pa holističen, in sicer od uvajanja opazovalnih nalog, vključevanj otroka v kulturno prepleteno dogajanje v stvarnem ali virtualnem življenju, do dejavnosti vzgojitelja pri zbiranju podatkov o odzivnosti in uspešnosti otrok v tujem jeziku. V pričujočem članku so predstavljena teoretska izhodišča in vzorčni primeri spodbujanja razvoja fonološkega zavedanja, ob upoštevanju fonemskih razlik med prvim in drugim/tujim jezikom. Gre namreč za dejanja in učinke percepcije, védenja in prepoznavanja sveta, v katera otrok vključuje svoja predvidevanja in interese.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, tuji jeziki, angleščina, učne metode
Objavljeno v DKUM: 12.10.2017; Ogledov: 1093; Prenosov: 129
Celotno besedilo (739,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
