| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaznana podpora temeljnim psihološkim potrebam s strani učiteljev kot napovednik učnih izidov pri mladostnikih : magistrsko delo
Karmen Vrenko, 2023, magistrsko delo

Opis: Potrebe po avtonomiji, kompetentnosti in povezanosti z okoljem so temeljne psihološke potrebe; njihova zadovoljitev pomembno usmerja razvoj otrok in mladostnikov. V šolskem okolju jih lahko učitelj pri učencih uresničuje skozi oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja in vključenostjo učitelja v dogajanje v razredu. Učna zavzetost pri učencih pa se kaže v aktivnem in zbranem sodelovanju, navdušenju pri učnih dejavnostih ter vloženem trudu, ki rezultira v znanje, pozitivnejše interakcije v razredu in občutek lastne kompetentnosti pri učencih. Cilj magistrskega dela je bil, da preučimo pomembnost vedenja učiteljev, ki zadovoljujejo temeljne psihološke potrebe pri učencih za njihovo učno zavzetost in uspešnost. Izvedli smo raziskavo, v kateri so sodelovali 303 učenci 6., 7. in 8. razreda treh osnovnih šol. Pridobivanje podatkov je potekalo v živo na osnovnih šolah, vprašalnik je bil podan na način papir - svinčnik. Ugotovili smo, da sta opora avtonomije in vključenost učiteljev v dogajanje v razredu pozitivna napovednika splošne, emocionalne in vedenjske učne zavzetosti pri učencih. Strukturiranost poučevanja se ni izkazala za statistično značilen napovednik, kljub temu pa smo ugotovili, da bolj kot učenci zaznavajo strukturiranost poučevanja učiteljev, bolj so učno zavzeti. Nobeden od vidikov delovanja učiteljev se ni izkazal za napovednik učne uspešnosti učencev. Pogojna opora učiteljev ni bila prepoznana kot mediator odnosa med oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja, vključenostjo učiteljev in učno zavzetostjo. Ugotovljene pa so bile negativne povezave med pogojno oporo in splošno, emocionalno ter vedenjsko učno zavzetostjo, učno uspešnostjo ter oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja in vključenostjo učiteljev.
Ključne besede: učna zavzetost, avtonomija, kompetentnost, povezanost z okoljem, pogojna opora
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 306; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Uporaba elektronskih naprav in njihova vloga pri spanju ter učni zavzetosti mladostnikov : magistrsko delo
Urška Pisar, 2022, magistrsko delo

Opis: Z razvojem tehnologije se pojavlja vedno večje lastništvo in uporaba elektronskih naprav, predvsem pametnih telefonov. Omenjeni trend je še posebej izrazit pri mladostnikih: iz leta v leto poročajo o vedno večjem lastništvu in njihovi uporabi. Uporaba elektronskih naprav se povezuje s težavami na področju spanja mladostnikov, ki je zaradi bioloških sprememb že tako podvrženo številnim izzivom, in s področjem učnega delovanja, natančneje učne zavzetosti. Zato smo želeli z našo raziskavo preveriti, v kakšnem odnosu so omenjeni dejavniki: uporaba elektronskih naprav, spanje in učna zavzetost. Zanimalo nas je, ali prihaja do razlik v spanju in učni zavzetosti posameznikov, ki pretirano uporabljajo naprave, ali le-te uporabljajo v zadnji uri pred spanjem, prav tako pa smo se osredotočili na to, ali je zasvojenost s pametnim telefonom napovednik spanja in učne zavzetosti. Iskali smo odgovore na raziskovalno vprašanje, če različni vidiki spanja moderirajo odnos med povprečno preživetim časom na pametnem telefonu in učno zavzetostjo. Predpostavke smo preverjali na vzorcu 531 dijakov (78,2 % dijakinj) iz različnih srednjih šol po Sloveniji, ki so bili stari med 15 in 20 let, in sicer smo za pridobivanje uporabili: tri vprašanja glede uporabe elektronskih naprav, ki smo jih sestavili sami, Kratko lestvico zasvojenosti s pametnim telefonom (SAS-SV) za pridobivanje informacije o tveganju za zasvojenost s pametnim telefonom, Vprašalnik učne zavzetosti (UWES-S) za preverjanje učne zavzetosti mladostnikov, Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI) ter Epworthsko lestvico zaspanosti (ESS) za preverjanje spanja in izidov spanja. Ugotovili smo, da dekleta poročajo o večjem tveganju za zasvojenost s pametnim telefonom in o njegovi pogostejši uporabi, medtem ko fantje izkazujejo pogostejšo uporabo igralnih konzol; da povprečen čas na pametnem telefonu in njegova uporaba v zadnji uri pred spanjem napovedujeta zasvojenost z njim; da je zasvojenost s pametnim telefonom napovednik učne zavzetosti in spanja. Prišli smo tudi do pomembnega spoznanja, da so zaznana kakovost spanja, dnevna neučinkovitost in zaspanost preko dneva moderatorji odnosa med povprečnim časom na pametnem telefonu in učno zavzetostjo, to pomeni, da omenjene dimenzije spanja dodatno okrepijo odnos med povprečnim časom na pametnem telefonu in učno zavzetostjo.
Ključne besede: uporaba elektronskih naprav, zasvojenost s pametnim telefonom, učna zavzetost, kakovost spanja mladostnikov
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 1040; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

3.
Različni vidiki uporabe pametnega telefona in učno delovanje srednješolcev : magistrsko delo
Tjaša Ignatijev, 2021, magistrsko delo

Opis: Mladostniki preživijo veliko svojega časa na pametnih telefonih, zato smo v naši magistrski nalogi izhajali iz vprašanja, kakšno povezavo imajo različni vidiki uporabe pametnega telefona z učenjem in učnim uspehom srednješolcev. Osrednji namen naše raziskave je bil podrobneje preučiti vlogo pogostosti uporabe, motivov za uporabo in zasvojenosti s pametnim telefonom pri napovedovanju učnega uspeha, učne samoregulacije in učne zavzetosti. Na vzorcu 464 slovenskih srednješolcev smo uporabili štiri lestvice: vprašalnik o motivih za uporabo pametnega telefona, kratko lestvico zasvojenosti s pametnim telefonom SAS-SV, prilagojeno različico vprašalnika motivacijskih strategij MSLQ ter vprašalnik učne zavzetosti UWES-S. Vključili smo še vprašanja o uporabi aplikacij na pametnem telefonu ter subjektivno in objektivno oceno časa uporabe pametnega telefona. Rezultati so pokazali, da srednješolci svoj čas uporabe pametnega telefona podcenjujejo – tega v povprečju uporabljajo štiri ure na dan, predvsem iz praktičnih in socialnih motivov. 33 % dijakov je izražalo visoko stopnjo tveganja zasvojenosti s pametnim telefonom. V primerjavi s skupino z nižjo stopnjo tveganja za zasvojenost ti srednješolci pametni telefon uporabljajo pogosteje ter kažejo nižjo stopnjo motivacijske samoregulacije in učne zavzetosti. Analiza rezultatov je pokazala, da pogostost uporabe negativno napoveduje metakognitivno in motivacijsko samoregulacijo ter učno zavzetost. Motivi za uporabo pametnega telefona različno (pozitivno in negativno) napovedujejo vključene vidike učne dejavnosti srednješolcev. Pri tem so se instrumentalni motivi pokazali kot pozitiven napovednik učnega procesa dijakov, socialni motivi pa niso pomemben napovednik nobene od vključenih spremenljivk. Za samoporočano zasvojenost s pametnim telefonom pa so rezultati pokazali, da ta negativno napoveduje motivacijski vidik učnega delovanja srednješolcev. Za obravnavano področje vidimo še veliko možnosti za raziskovanje, praktične implikacije pa so dobrodošle predvsem v izobraževalnem kontekstu.
Ključne besede: Uporaba pametnega telefona, motivi za uporabo pametnega telefona, zasvojenost s pametnim telefonom, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 1175; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Vrstniški odnosi v 7. razredu osnovne šole: študija primera
Lucia Klasinc, 2016, magistrsko delo

Opis: Raziskava je bila zastavljena kot študija primera vrstniških odnosov v osnovni šoli, ki po teoriji samodoločanja pomembno prispevajo k posameznikovem učenju in razvijanju potencialov. Z metodo akcijskega raziskovanja sem preverila povezanost, kvaliteto odnosov, učno zavzetost in učno odtujenost v štirih oddelkih 7. razreda. Z namenom izboljšanja vrstniških odnosov sem v razredih izvedla in evalvirala pet izkustvenih delavnic socialnih veščin. V raziskavi je sodelovalo 80 učencev, 4 razredničarke in šolska svetovalna delavka. V kvantitativnem delu raziskave sem analizirala podatke, pridobljene s sociometrično preizkušnjo, tehniko »Kdo je kdo« in Vprašalnikom učne zavzetosti nasproti učni odtujenosti. V kvalitativnem delu raziskave sem analizirala pisne povzetke polstrukturiranih intervjujev in samorefleksij petih delavnic ter pisne odgovore učencev o spoprijemanju s socialnimi situacijami. Rezultati so pokazali trend pozitivnih sprememb pri sociometričnem statusu in nižjo učno zavzetost po izvedbi delavnic. Priljubljeni učenci so bili s strani vrstnikov zaznani kot najbolj prosocialni, kontroverzni in zavrnjeni učenci pa kot najbolj impulzivni. Socialno sprejeti in nesprejeti učenci se niso razlikovali v učni zavzetosti. Razredničarke in šolska svetovalna delavka so poročale o številnih individualnih in okoljskih dejavnikih vrstniških odnosov ter učne zavzetosti. Učenci so najpogosteje navajali, da bi se v konfliktni situaciji postavili zase, najpravilneje pa bi se jim zdelo o situaciji poročati odrasli osebi. Nadaljnje delo z razredom je potrebno in zaželeno. Razredničarke in šolska svetovalna delavka so izpostavile pomemben dejavnik odnosa z učiteljem, vzpostavljanje varnega okolja in postavljanje meja ravnanja. Prednost raziskave je v kvalitativni obravnavi vrstniških odnosov in izvedbi izkustvenih delavnic, ki bi morale biti v prihodnjih raziskavah in preventivnih šolskih programih načrtovane bolj poglobljeno, pogosteje in čez celotno šolsko leto.
Ključne besede: študija primera, akcijsko raziskovanje, vrstniški odnosi, učna zavzetost, učna odtujenost, izkustvene delavnice, socialne veščine
Objavljeno v DKUM: 09.08.2016; Ogledov: 2386; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

Iskanje izvedeno v 1.48 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici