1. Doprinos društva Kralji ulice k učni uspešnosti romskih učencev v Mariboru : magistrsko deloMinka Vremec, 2023, magistrsko delo Opis: Poučevanje romskih učencev v osnovnih šolah še vedno predstavlja velik izziv, saj se ti pogosteje srečujejo z družbenimi, kulturnimi in jezikovnimi ovirami, ki vplivajo na njihovo učno uspešnost. Kljub prilagoditvam in prizadevanjem strokovnih delavcev na osnovnih šolah, so romski učenci še vedno učno manj uspešni od svojih vrstnikov. Zato jih je pomembno vključevati tudi v različne oblike učne pomoči izven šolskega okolja. Kot ena izmed oblik pomoči se v Mariboru v sklopu društva Kralji ulice izvaja učna pomoč za romske učence. Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v delo društva ter v sodelovanje med društvom in osnovnimi šolami. V ta namen smo pripravili anketna vprašalnika in polstrukturirani intervju. V raziskavi je sodelovalo 153 strokovnih delavcev iz mariborskih osnovnih šol in 3 strokovni delavci društva Kralji ulice.
Raziskava je pokazala, da dobra tretjina strokovnih delavcev v osnovnih šolah pozna društvo Kralji ulice in njihov program dnevnega centra. Poznavanje društva je boljše v osnovnih šolah, kjer sodelovanje že poteka. Večina strokovnih delavcev si želi o društvu izvedeti več in z njim tudi sodelovati. Slaba polovica strokovnih delavcev v osnovnih šolah, kjer poteka sodelovanje, aktivno sodeluje z društvom in ima pri tem zelo dobre ali dobre izkušnje, pri čemer je najpogostejša oblika sodelovanja posredovanje učiteljevih informacij o učencu. Skupno mnenje razrednikov o romskih učencih je, da so ti učno manj uspešni od svojih vrstnikov, pouka ne obiskujejo redno in se redkeje od vrstnikov vključujejo v šolske dejavnosti. Ugotovili smo, da so romski učenci, ki obiskujejo društvo, učno uspešnejši od tistih, ki društva ne obiskujejo, ter da se ti učenci in njihovi starši boljše in aktivneje vključujejo v šolsko okolje.
Strokovni delavci društva pri romskih učencih opažajo več šibkih kot močnih področij. Kot najmočnejše področje so izpostavili številske predstave, kot najšibkejše področje pa znanje slovenskega jezika. Strokovni delavci pri romskih učencih, ki aktivno obiskujejo učno pomoč, opažajo večjo učno motivacijo, boljšo učno uspešnost in hitrejši učni napredek. Romski učenci so izpostavljeni nespodbudnemu in nepodpornemu okolju. V sklopu društva romskim učencem nudijo prostočasne aktivnosti in aktivnosti usmerjene v učno pomoč. Z obiskovanjem teh učenci razvijajo socialne spretnosti in veščine, pridobivajo učne ter delovne navade in kompetence, ki pozitivno vplivajo na njihovo vključevanje v šolo in okolico. Ključne besede: Učna uspešnost, romski učenci, vzgoja in izobraževanje, društvo Kralji ulice, učna pomoč Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 455; Prenosov: 51
Celotno besedilo (848,80 KB) |
2. Doživljanje stresa v času izobraževanja na daljavo in njegov vpliv na učno uspešnost pri študentih pedagogike : magistrsko deloUrška Žižek, 2023, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil raziskati, kako so študenti pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru doživljali stres v času izobraževanja na daljavo v obdobju epidemije covida-19 in kako je doživljanje stresa vplivalo na njihovo učno uspešnost ter ali obstajajo razlike med študenti glede na stopnjo študija. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej opredelimo dejavnike, vrste in posledice stresa ter strategij spoprijemanja z njim. V drugem delu pozornost posvetimo izobraževanju na daljavo. Osredotočimo se na strategije učenja na daljavo, prednosti in slabosti izobraževanja na daljavo ter potek izobraževanja na daljavo v času epidemije covida-19. Posvetimo se tudi značilnostim učne uspešnosti študentov in vplivu stresa nanjo. Empirični del magistrskega dela temelji na empirični kvantitativni raziskavi, izvedeni z metodo anketiranja s pomočjo strukturiranega pisnega vprašalnika. Nanj je odgovorilo 54 študentov pedagogike prve in druge stopnje študija. Na osnovi odgovorov študentov zaključujemo, da so bili v času izobraževanja na daljavo izpostavljeni negativnemu stresu, ki je trajal kratkoročno. Kazal se je predvsem z emocionalnimi in mentalnimi znaki, ki so jih študenti obvladovali z različnimi strategijami, najpogosteje z načrtovanjem časa ali izdelavo časovnega razporeda dela ter s krepitvijo pozitivnih misli. Raziskava pokaže boljšo učno uspešnost v času izobraževanja v živo ter pokaže, da je stres vplival na učno uspešnost v času izobraževanja na daljavo, predvsem pri študentih na prvi stopnji visokošolskega študija. Ključne besede: stres, covid-19, učna uspešnost, študenti, izobraževanje na daljavo, učenje na daljavo, e-izobraževanje Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 590; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. Izboljšanje učne uspešnosti: podpora šole in staršev ter poseganje staršev po zunajšolski učni pomoči : magistrsko deloJulija Klauž, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o mnenju staršev glede šolskega dela otrok. Predstavljena so stališča staršev o podpori šole pri šolskem delu, ki bi ga naj učenci opravili samostojno, o vlogi staršev pri šolskem delu doma ter o zunajšolski učni pomoči.
V teoretičnem delu je opisan pomen učne uspešnosti in vpliv šole ter staršev pri razvijanje le-te. Izpostavljeno je, kako šola omogoča razvijanje učne uspešnosti vsakemu posamezniku. Opredeljena je tudi učna neuspešnost in učne težave, ki se lahko pojavijo pri učencih. Sledi razčlenitev omogočene pomoči šole pri šolskem delu v okviru razširjenega programa in v okviru izvirnega delovnega projekta pomoči. V naslednjem delu je predstavljena vloga staršev pri šolskem delu in poseganje staršev po zunajšolski učni pomoči – inštrukcijah.
V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se starši in otroci pri šolskem delu doma srečujejo s težavami. Šolsko delo je zaradi različnih obšolskih aktivnosti pogosto zapostavljeno. Starši in otroci pri skupnem delu težje sodelujejo dlje časa, saj jim hitro zmanjka potrpljenja, pozornosti in motivacije. Otroci, ki so bili vključeni v raziskavo, sicer nimajo večjih učnih težav in posledično v razredu niso izpostavljeni. Zato so se starši odločili za zunajšolsko učno podporo – inštrukcije. Inštruktorji po njihovem mnenju lažje pomagajo otrokom pri šolskem delu, razbremenijo njih, navedli pa so še druge prednosti sodelovanja otrok z inštruktorji. Ključne besede: učna uspešnost, šolsko delo, pomoč šole, zunajšolska učna pomoč Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 671; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,66 MB) |
4. Vrednotenje smisla življenja in postavljanja življenjskih ciljev v povezavi z učno uspešnostjo pri mladostnikih : magistrsko deloNina Potočnik, 2022, magistrsko delo Opis: Vsak posameznik znotraj svojega življenja išče smisel za katerega je vredno živeti in za katerega si prizadeva biti uspešnejši. Človek, ki v svojem obstoju ne najde smisla, lahko kaj kmalu zapade v tesnobo in občutek brezpredmetnosti. S prizadevanjem, da vsak posameznik najde svoj smisel in svojo življenjsko nalogo, je psiholog in psihoterapevt dr. Viktor Frankl razvil svojo teorijo imenovano logoterapija.
Cilj magistrskega dela je preučiti ali je vrednotenje smiselnosti življenja in postavljanja življenjskih ciljev povezano z učno uspešnostjo pri mladostnikih. Za namen raziskovanja in zbiranja podatkov smo uporabili prevzeti vprašalnik PIL (Purpose In Life) ali tako imenovano lestvico življenjskih ciljev.
V raziskavi je sodelovalo 656 anketiranih mladostnikov, dijakov in dijakinj 2., 3. in 4. letnikov slovenskih srednjih šol.
Ugotovili smo šibko vendar pozitivno povezanost vrednotenja smiselnosti življenja in učne uspešnosti, pri čemer so mladostniki, ki so življenje vrednotili kot bolj smiselno dosegali višjo učno uspešnost. Podobno so pokazale analize glede povezanosti postavljanja življenjskih ciljev in učne uspešnosti. Tudi tukaj so mladostniki, ki so si postavljali cilje dosegali višjo učno uspešnost. Preverjali smo tudi (ne)odločenost mladostnikov, kaj želijo v življenju početi v povezavi z učno uspešnostjo. Mladostniki, ki so odločeni, kaj želijo delati v življenju so dosegali višje akademske uspehe od tistih, ki so neodločeni. Ključne besede: smisel življenja, življenjski cilji, Viktor Frankl, učna uspešnost, mladostniki Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 777; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,44 MB) |
5. Različni vidiki uporabe pametnega telefona in učno delovanje srednješolcev : magistrsko deloTjaša Ignatijev, 2021, magistrsko delo Opis: Mladostniki preživijo veliko svojega časa na pametnih telefonih, zato smo v naši magistrski nalogi izhajali iz vprašanja, kakšno povezavo imajo različni vidiki uporabe pametnega telefona z učenjem in učnim uspehom srednješolcev. Osrednji namen naše raziskave je bil podrobneje preučiti vlogo pogostosti uporabe, motivov za uporabo in zasvojenosti s pametnim telefonom pri napovedovanju učnega uspeha, učne samoregulacije in učne zavzetosti. Na vzorcu 464 slovenskih srednješolcev smo uporabili štiri lestvice: vprašalnik o motivih za uporabo pametnega telefona, kratko lestvico zasvojenosti s pametnim telefonom SAS-SV, prilagojeno različico vprašalnika motivacijskih strategij MSLQ ter vprašalnik učne zavzetosti UWES-S. Vključili smo še vprašanja o uporabi aplikacij na pametnem telefonu ter subjektivno in objektivno oceno časa uporabe pametnega telefona. Rezultati so pokazali, da srednješolci svoj čas uporabe pametnega telefona podcenjujejo – tega v povprečju uporabljajo štiri ure na dan, predvsem iz praktičnih in socialnih motivov. 33 % dijakov je izražalo visoko stopnjo tveganja zasvojenosti s pametnim telefonom. V primerjavi s skupino z nižjo stopnjo tveganja za zasvojenost ti srednješolci pametni telefon uporabljajo pogosteje ter kažejo nižjo stopnjo motivacijske samoregulacije in učne zavzetosti. Analiza rezultatov je pokazala, da pogostost uporabe negativno napoveduje metakognitivno in motivacijsko samoregulacijo ter učno zavzetost. Motivi za uporabo pametnega telefona različno (pozitivno in negativno) napovedujejo vključene vidike učne dejavnosti srednješolcev. Pri tem so se instrumentalni motivi pokazali kot pozitiven napovednik učnega procesa dijakov, socialni motivi pa niso pomemben napovednik nobene od vključenih spremenljivk. Za samoporočano zasvojenost s pametnim telefonom pa so rezultati pokazali, da ta negativno napoveduje motivacijski vidik učnega delovanja srednješolcev. Za obravnavano področje vidimo še veliko možnosti za raziskovanje, praktične implikacije pa so dobrodošle predvsem v izobraževalnem kontekstu. Ključne besede: Uporaba pametnega telefona, motivi za uporabo pametnega telefona, zasvojenost s pametnim telefonom, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna zavzetost Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 1313; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,49 MB) |
6. Vloga šole pri socialnem izključevanju uporabnikov drogBarbara Erjavec, 2019, magistrsko delo Opis: Droge so danes globalen problem. Zaradi vse večje razširjenosti drog je ta posledično precej razširjena tudi med mladostniki. Droge so danes lahko dostopne, ponudba in raznolikost drog sta veliki, mladi pa vse več posegajo po drogah. Ugotavljali smo, da je uporaba drog zaradi svojih učinkov na telo povezana z zmožnostjo učenja, posledično pa z učnim uspehom. Prav tako avtorji navajajo, da so odvisni od drog pogosto marginalizirani in stigmatizirani.
V magistrskem delu nas je zanimala povezava med uporabo drog med srednješolsko mladino v Sloveniji in njihovo marginalizacijo. Raziskovali smo socialno izključenost uporabnikov drog in njihov učni uspeh v času šolanja. Pozornost smo namenili tudi preventivi, ker menimo, da je le-ta v šolah zelo pomembna. V raziskavi smo uporabili intervjuje (bivših) uporabnikov drog, intervjuje s svetovalnimi delavci slovenskih srednjih šol in intervju s svetovalko društva ArsVitae za pomoč uporabnikom drog.
Ugotovitve in teoretične predpostavke pričajo, da se večina mladostnikov z drogo prvič sreča v času šolanja, med vrstniki. Prav tako ugotavljamo pomembnost vrstnikov v času odraščanja, sploh kar se tiče uporabe drog, vrstnikov kot preventivni dejavnik uporabe drog ne zaznavamo. Prav tako ugotavljamo, da je zelo pomembno, katero vrsto droge uporablja posameznik, v kakšni količini in kako pogosto. Vse to vpliva na socialno izključenost in učno uspešnost. Lahko pa posplošimo, da po večini imajo uporabniki drog slabši učni uspeh, marginalizacije pa v srednjih šolah zaenkrat ne zaznavajo, saj je mladostnikom uporabo drog lahko prikriti, primeri težkih odvisnikov, kjer so težave jasno vidne, pa so redki. Šola kot izobraževalna institucija lahko s svojim preventivnim delovanjem pomembno vpliva na uporabo drog med mladostniki. Prav tako je šola prostor, kjer mladostniki preživijo večino svojega časa, oblikujejo se vrstniške skupine, v katerih nemalokrat prihaja tako do stika z drogami, kakor tudi do marginalizacije. Šola lahko s svojimi preventivnimi programi in delovanjem na področju socialne izključenosti pripomore k večji ozaveščenosti uporabe drog med mladostniki in prav tako glede stigme in marginalizacije na področju drog. Ključne besede: droge, vrstniki, vrstniške skupine, marginalizacija, stigma, učna uspešnost, preventiva Objavljeno v DKUM: 07.01.2020; Ogledov: 1475; Prenosov: 250
Celotno besedilo (1007,43 KB) |
7. |
8. Romski učenci in učenje tujega jezika v osnovni šoliUrška Kolarič, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na učenje tujega jezika (angleščine) romskih otrok v četrtem in petem razredu osnovne šole. V teoretičnem delu se posvečamo predvsem vzgoji in izobraževanju romskih otrok v Sloveniji, vlogi učitelja pri uspešnem vključevanju romskih otrok v vzgojno – izobraževalni sistem ter dejavnikom učne uspešnosti/neuspešnosti romskih učencev na področju učenja tujega jezika. Opisali smo tudi strokovne smernice za izobraževanje otrok tujcev v osnovnih šolah v Sloveniji, saj so v veliko pomoč učiteljem, ki delajo z učenci tujci, in tudi učenci romske narodnosti. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge pa se osredotočamo na učenje tujega jezika. Izpostavljamo pomembnost maternega jezika pri poučevanju tujega jezika, podobnosti in razlike pri usvajanju maternega in tujega jezika, opisujemo motivacijo in strategije poučevanja tujega jezika v otroštvu. V empiričnem delu magistrske naloge, smo opazovali pouk angleškega jezika v razredu, v katerega so vključeni tudi romski učenci ter izvedli intervju z učiteljicama angleščine, ki poučujeta dva opazovana razreda. Zanimalo nas je, v kolikšni meri se vzgojno izobraževalni sistem prilagaja ter vključuje v pouk tujega jezika romske učence. Na osnovi opazovalnega lista smo opazovali 5 učnih ur v četrtem in 5 učnih ur v petem razredu. Ugotovili smo, da učiteljici tujega jezika v veliki meri ne prilagajata učnega procesa romskih učencem, ampak so deležni enakih prilagoditev kot drugi, glede na stopnjo znanja. Na osnovi opazovanja ugotavljamo, da imajo romski učenci največje težave pri branju in pisanju v angleščini, najboljše pa so se izkazali pri govornih in slušnih zmožnostih. Ključne besede: romski učenci, tuji jezik, angleščina, učna uspešnost Objavljeno v DKUM: 13.12.2018; Ogledov: 1972; Prenosov: 202
Celotno besedilo (943,78 KB) |
9. Vloga prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju: Miselna naravnanost v povezavi z učnim uspehom, učno nadarjenostjo, s samoregulacijo učenja in z učno samopodoboKatja Polh Budja, 2017, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati vlogo prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju. V raziskavi smo preverjali miselno naravnanost o umskih sposobnostih kot dejavnik učne uspešnosti, nadarjenosti, učne samoregulacije in učne samopodobe. Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih najbolj osnovnih lastnostih in sposobnostih. Posamezniki s fiksno miselno naravnanostjo so prepričani, da so njihove sposobnosti nespremenljive, posamezniki z miselno naravnanostjo k rasti pa menijo, da se njihove sposobnosti z učenjem in s trudom lahko spremenijo. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. V študiji je sodelovalo 232 učencev osmega oziroma devetega razreda osnovne šole, v starostnem razponu od 13 do 17 let. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz treh lestvic; Vprašalnik učne samoregulacije (SRQ-A), Vprašalnik učne samopodobe (SDQ-II) in Vprašalnik miselne naravnanosti (revidirana mera). Uporabili smo še mero učne uspešnosti (izračunano na podlagi povprečja zaključnih ocen pri treh šolskih predmetih iz preteklega šolskega leta) in podatek o statusu nadarjenosti. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo tudi, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. V nasprotju z našo predpostavko se je pokazalo, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja miselne naravnanosti in odkrivanja številnih področij, kjer se posameznikova miselna naravnanost odraža. Ključne besede: miselna naravnanost, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna samopodoba, nadarjenost Objavljeno v DKUM: 11.01.2018; Ogledov: 2304; Prenosov: 537
Celotno besedilo (929,33 KB) |
10. Prepričanja učencev, staršev in učiteljev o notranjih dejavnikih učne uspešnostiHelena Smrtnik Vitulić, Irena Lesar, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: S prispevkom smo želeli proučiti prepričanja učencev, učiteljev in staršev o notranjih dejavnikih učne uspešnosti ter preveriti, ali se njihova prepričanja med seboj razlikujejo. V prispevku so tematizirana prepričanja o naslednjih notranjih dejavnikih učne uspešnosti: osebnostnih potezah, intelektualnih sposobnostih, govorni kompetentnosti, zanimanju za predmet in lokusu nadzora. V vzorec je bilo vključenih 516 učencev petega, sedmega in devetega razreda iz 12 različnih osrednjeslovenskih osnovnih šol, njihovih 408 staršev in 195 učiteljev. Starši so v anketnem vprašalniku med širšimi osebnostnimi potezami kot najpomembnejši za učno uspešnost označili odprtost in vestnost, učenci odprtost in ekstravertiranost, učitelji pa sprejemljivost in čustveno stabilnost. Med drugimi izpostavljenimi notranjimi dejavniki učne uspešnosti pa po prepričanjih anketirancev na učno (ne)uspešnost najbolj vplivata (ne)zanimanje za predmet in notranji lokus nadzora, nekoliko manj pa učenčeve intelektualne sposobnosti in govorna kompetentnost. Prepričanja o posameznih dejavnikih učne uspešnosti se med skupinami anketirancev razlikujejo. V prihodnje bi bilo učence, učitelje in starše smiselno spodbuditi k razmišljanju o pomenu posameznih dejavnikov učne uspešnosti, predvsem pa bi bilo z njimi potrebno spregovoriti o tem, na katere dejavnike učenci, učitelji in starši lahko vplivajo in s tem izboljšajo učno uspešnost učenca. Ključne besede: učna uspešnost, prepričanja, notranji dejavniki, starši, učenci, učitelji Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1301; Prenosov: 236
Celotno besedilo (188,61 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |