| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga šole pri socialnem izključevanju uporabnikov drog
Barbara Erjavec, 2019, magistrsko delo

Opis: Droge so danes globalen problem. Zaradi vse večje razširjenosti drog je ta posledično precej razširjena tudi med mladostniki. Droge so danes lahko dostopne, ponudba in raznolikost drog sta veliki, mladi pa vse več posegajo po drogah. Ugotavljali smo, da je uporaba drog zaradi svojih učinkov na telo povezana z zmožnostjo učenja, posledično pa z učnim uspehom. Prav tako avtorji navajajo, da so odvisni od drog pogosto marginalizirani in stigmatizirani. V magistrskem delu nas je zanimala povezava med uporabo drog med srednješolsko mladino v Sloveniji in njihovo marginalizacijo. Raziskovali smo socialno izključenost uporabnikov drog in njihov učni uspeh v času šolanja. Pozornost smo namenili tudi preventivi, ker menimo, da je le-ta v šolah zelo pomembna. V raziskavi smo uporabili intervjuje (bivših) uporabnikov drog, intervjuje s svetovalnimi delavci slovenskih srednjih šol in intervju s svetovalko društva ArsVitae za pomoč uporabnikom drog. Ugotovitve in teoretične predpostavke pričajo, da se večina mladostnikov z drogo prvič sreča v času šolanja, med vrstniki. Prav tako ugotavljamo pomembnost vrstnikov v času odraščanja, sploh kar se tiče uporabe drog, vrstnikov kot preventivni dejavnik uporabe drog ne zaznavamo. Prav tako ugotavljamo, da je zelo pomembno, katero vrsto droge uporablja posameznik, v kakšni količini in kako pogosto. Vse to vpliva na socialno izključenost in učno uspešnost. Lahko pa posplošimo, da po večini imajo uporabniki drog slabši učni uspeh, marginalizacije pa v srednjih šolah zaenkrat ne zaznavajo, saj je mladostnikom uporabo drog lahko prikriti, primeri težkih odvisnikov, kjer so težave jasno vidne, pa so redki. Šola kot izobraževalna institucija lahko s svojim preventivnim delovanjem pomembno vpliva na uporabo drog med mladostniki. Prav tako je šola prostor, kjer mladostniki preživijo večino svojega časa, oblikujejo se vrstniške skupine, v katerih nemalokrat prihaja tako do stika z drogami, kakor tudi do marginalizacije. Šola lahko s svojimi preventivnimi programi in delovanjem na področju socialne izključenosti pripomore k večji ozaveščenosti uporabe drog med mladostniki in prav tako glede stigme in marginalizacije na področju drog.
Ključne besede: droge, vrstniki, vrstniške skupine, marginalizacija, stigma, učna uspešnost, preventiva
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 474; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1007,43 KB)

2.
Kulturni kapital staršev in starševska učna pomoč kot napovednika šolske uspešnosti otroka v osnovni šoli
Sara Hašaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je bil osvetliti vlogo starševske učne pomoči pri reprodukciji družbene neenakosti v Sloveniji, pri čemer sem se glede družbenega položaja staršev osredotočila na njihov kulturni kapital. Slednjega sem ugotavljala na osnovi najvišje dosežene formalne izobrazbe obeh staršev in glede na obseg kulturne potrošnje celotne družine. Dodatno je bil cilj preučiti, kakšno je mnenje učiteljev glede pomena in vpliva starševske učne pomoči otroku.
Ključne besede: starševska učna pomoč, kulturni kapital, učna uspešnost
Objavljeno: 06.06.2019; Ogledov: 483; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (558,16 KB)

3.
Romski učenci in učenje tujega jezika v osnovni šoli
Urška Kolarič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na učenje tujega jezika (angleščine) romskih otrok v četrtem in petem razredu osnovne šole. V teoretičnem delu se posvečamo predvsem vzgoji in izobraževanju romskih otrok v Sloveniji, vlogi učitelja pri uspešnem vključevanju romskih otrok v vzgojno – izobraževalni sistem ter dejavnikom učne uspešnosti/neuspešnosti romskih učencev na področju učenja tujega jezika. Opisali smo tudi strokovne smernice za izobraževanje otrok tujcev v osnovnih šolah v Sloveniji, saj so v veliko pomoč učiteljem, ki delajo z učenci tujci, in tudi učenci romske narodnosti. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge pa se osredotočamo na učenje tujega jezika. Izpostavljamo pomembnost maternega jezika pri poučevanju tujega jezika, podobnosti in razlike pri usvajanju maternega in tujega jezika, opisujemo motivacijo in strategije poučevanja tujega jezika v otroštvu. V empiričnem delu magistrske naloge, smo opazovali pouk angleškega jezika v razredu, v katerega so vključeni tudi romski učenci ter izvedli intervju z učiteljicama angleščine, ki poučujeta dva opazovana razreda. Zanimalo nas je, v kolikšni meri se vzgojno izobraževalni sistem prilagaja ter vključuje v pouk tujega jezika romske učence. Na osnovi opazovalnega lista smo opazovali 5 učnih ur v četrtem in 5 učnih ur v petem razredu. Ugotovili smo, da učiteljici tujega jezika v veliki meri ne prilagajata učnega procesa romskih učencem, ampak so deležni enakih prilagoditev kot drugi, glede na stopnjo znanja. Na osnovi opazovanja ugotavljamo, da imajo romski učenci največje težave pri branju in pisanju v angleščini, najboljše pa so se izkazali pri govornih in slušnih zmožnostih.
Ključne besede: romski učenci, tuji jezik, angleščina, učna uspešnost
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 679; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (943,78 KB)

4.
Vloga prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju: Miselna naravnanost v povezavi z učnim uspehom, učno nadarjenostjo, s samoregulacijo učenja in z učno samopodobo
Katja Polh Budja, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati vlogo prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju. V raziskavi smo preverjali miselno naravnanost o umskih sposobnostih kot dejavnik učne uspešnosti, nadarjenosti, učne samoregulacije in učne samopodobe. Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih najbolj osnovnih lastnostih in sposobnostih. Posamezniki s fiksno miselno naravnanostjo so prepričani, da so njihove sposobnosti nespremenljive, posamezniki z miselno naravnanostjo k rasti pa menijo, da se njihove sposobnosti z učenjem in s trudom lahko spremenijo. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. V študiji je sodelovalo 232 učencev osmega oziroma devetega razreda osnovne šole, v starostnem razponu od 13 do 17 let. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz treh lestvic; Vprašalnik učne samoregulacije (SRQ-A), Vprašalnik učne samopodobe (SDQ-II) in Vprašalnik miselne naravnanosti (revidirana mera). Uporabili smo še mero učne uspešnosti (izračunano na podlagi povprečja zaključnih ocen pri treh šolskih predmetih iz preteklega šolskega leta) in podatek o statusu nadarjenosti. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo tudi, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. V nasprotju z našo predpostavko se je pokazalo, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja miselne naravnanosti in odkrivanja številnih področij, kjer se posameznikova miselna naravnanost odraža.
Ključne besede: miselna naravnanost, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna samopodoba, nadarjenost
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 1368; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (929,33 KB)

5.
Prepričanja učencev, staršev in učiteljev o notranjih dejavnikih učne uspešnosti
Helena Smrtnik Vitulić, Irena Lesar, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: S prispevkom smo želeli proučiti prepričanja učencev, učiteljev in staršev o notranjih dejavnikih učne uspešnosti ter preveriti, ali se njihova prepričanja med seboj razlikujejo. V prispevku so tematizirana prepričanja o naslednjih notranjih dejavnikih učne uspešnosti: osebnostnih potezah, intelektualnih sposobnostih, govorni kompetentnosti, zanimanju za predmet in lokusu nadzora. V vzorec je bilo vključenih 516 učencev petega, sedmega in devetega razreda iz 12 različnih osrednjeslovenskih osnovnih šol, njihovih 408 staršev in 195 učiteljev. Starši so v anketnem vprašalniku med širšimi osebnostnimi potezami kot najpomembnejši za učno uspešnost označili odprtost in vestnost, učenci odprtost in ekstravertiranost, učitelji pa sprejemljivost in čustveno stabilnost. Med drugimi izpostavljenimi notranjimi dejavniki učne uspešnosti pa po prepričanjih anketirancev na učno (ne)uspešnost najbolj vplivata (ne)zanimanje za predmet in notranji lokus nadzora, nekoliko manj pa učenčeve intelektualne sposobnosti in govorna kompetentnost. Prepričanja o posameznih dejavnikih učne uspešnosti se med skupinami anketirancev razlikujejo. V prihodnje bi bilo učence, učitelje in starše smiselno spodbuditi k razmišljanju o pomenu posameznih dejavnikov učne uspešnosti, predvsem pa bi bilo z njimi potrebno spregovoriti o tem, na katere dejavnike učenci, učitelji in starši lahko vplivajo in s tem izboljšajo učno uspešnost učenca.
Ključne besede: učna uspešnost, prepričanja, notranji dejavniki, starši, učenci, učitelji
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 637; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (188,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju
Vanja Riccarda Kiswarday, izvirni znanstveni članek

Opis: Teorija rezilientnosti preučuje dejavnike, ki večajo učinkovitost posameznika pri preseganju ovir, ki se v obdobju odraščanja povezujejo s šolanjem. Spodbujanje razvoja rezilientnosti je najučinkovitejše, ko poteka neposredno prek izkustvenega učenja. Literatura kot ključne dejavnike izpostavlja: vključujoče, varno in skrbno učno okolje, ki postavlja realno visoka pričakovanja, zagotavlja ustrezno pomoč in podporo, razvija vseživljenjske kompetence ter omogoča samostojno in aktivno participacijo. Te dejavnike poudarjajo tudi sodobna didaktično-metodična načela, zato nas je zanimalo, v kolikšni meri rezilientnost v šoli spodbujajo slovenski učitelji, čeprav s teorijo rezilientnosti niso seznanjeni. Oblikovali smo Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju in ga evalvirali na vzorcu 429 učiteljev različnih strokovnih profilov.
Ključne besede: učna uspešnost, učno okolje, rezilientnost, napredovanje, učenci, učna pomoč, učitelji, strokovna usposobljenost
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 400; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (137,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Odnos med različnimi vidiki uporabe facebooka in samopodobo pri srednješolcih
Sanja Rajšp, 2017, magistrsko delo

Opis: Zaradi razširjene uporabe interneta in njegovega hitrega razvoja postajajo med mladimi vse bolj priljubljena in obiskana spletna družbena omrežja, med katerimi prevladuje Facebook. Za boljše razumevanje doživljanja mladostnikov in njihovega vedenja v socialnem okolju je pomembno proučiti tudi uporabo spletnega družbenega omrežja Facebook pri mladostnikih v povezavi z njihovo samopodobo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se navezali na razvoj samopodobe v mladostništvu, predstavili spletna družbena omrežja in se osredinili na Facebook, pozneje pa še dodatno osvetlili povezanost posameznih mer uporabe Facebooka in samopodobe pri mladostnikih. Namen tega magistrskega dela je bil (a) empirično preveriti, kateri so najpogostejši motivi za uporabo Facebooka, (b) raziskati odnos med pogostostjo uporabe Facebooka in zaključnimi ocenami, (c) preveriti, ali med posameznimi merami uporabe Facebooka in tremi dimenzijami samopodobe (splošna, zunanji videz in odnos z vrstniki) obstajajo pomembne povezave, in (d) ugotoviti, v kolikšni meri posamezne mere uporabe Facebooka in motivi za njegovo uporabo napovedujejo tri v raziskavo vključene dimenzije samopodobe pri srednješolcih. Izsledki raziskave na vzorcu slovenskih srednješolcev so pokazali, da je najpogostejši motiv za uporabo Facebooka socialna povezanost in da se dimenzije čustvena navezanost na Facebook, število prijateljev ter število prejetih všečkov na Facebooku pomembno pozitivno povezujejo z vsemi tremi v raziskavo vključenimi dimenzijami samopodobe. Dimenziji pogostost uporabe Facebooka in število prejetih komentarjev na Facebooku se pomembno pozitivno povezujeta le z eno od dimenzij samopodobe, in sicer z odnosom z vrstniki. Nekatere izmed mer uporabe Facebooka so se izkazale tudi kot pomembni napovedniki posameznih dimenzij samopodobe.
Ključne besede: uporaba Facebooka, dimenzije samopodobe, srednješolci, motivi za uporabo Facebooka, učna uspešnost.
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 978; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

8.
Facebook in zadovoljstvo mladostnikov
Dunja Gorenak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Facebook in zadovoljstvo mladostnikov v teoretičnem delu podaja dosedanje ugotovitve o vplivih medijev in Facebooka na mladostnike ter osvetli ključne pojme kot so: mladostništvo, samopodoba, mediji, internet in socialna omrežja. V empiričnem delu pa predstavlja rezultate raziskave o vplivu Facebooka na zadovoljstvo slovenskih mladostnikov. V raziskavi so sodelovali 204 učenci iz 8. razredov s šestih osnovnih šol na Štajerskem. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika in 5-stopenjske lestvice zadovoljstva s samim sabo, šolo in starši. Rezultati kažejo, da velika večina mladostnikov uporablja Facebook, najpogosteje iz razloga, da klepetajo s prijatelji. Velja opozoriti na ugotovitev, da imajo učenci, ki preživijo veliko časa na Facebooku, znatno nižje ocene in šolskemu delu namenjajo manj časa. V raziskavo vključeni učenci so izrazili visoko stopnjo zadovoljstva s starši, s samim sabo in tudi s šolo. Raziskava je tudi pokazala, da je korelacija med Facebookom in splošnim zadovoljstvom mladostnikov neznatna, vendar pozitivna.
Ključne besede: socialna omrežja, Facebook, mladostniki, učna uspešnost, zadovoljstvo mladostnikov
Objavljeno: 06.02.2017; Ogledov: 1109; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

9.
SAMOREGULACIJSKI VIDIKI ŠOLSKE USPEŠNOSTI GIMNAZIJCEV OB SPREMLJANJU NJIHOVE IDENTIFICIRANE NADARJENOSTI
Tamara Malešević, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je pojasniti vpliv elementov izvršilnih spretnosti ter samoregulacije učenja na uveljavljanje potencialov identificiranih nadarjenih dijakov, ki ga spremljamo preko učnih rezultatov. V teoretičnem delu smo ugotavljali, da je samoregulacija najbolj pomembna kompleksna izvršilna funkcija, v empiričnem delu pa smo povezave med njimi tudi potrdili. Uporabili smo vprašalnik za samooceno izvršilnih spretnosti (IS) P. Dawson in R. Guareja ter vprašalnik Motivacijskih strategij za učenje (MSLQ), avtorjev P. Pintrich, D. Smith, T. Garcia in W. McKeachie na vzorcu 322 gimnazijcev. Razloge za učno neuspešnost nekaterih nadarjenih mladostnikov avtorji vidijo prav v elementih izvršilnih funkcij in samoregulacije učenja. V empiričnem delu smo z diskriminantno analizo razlik med identificiranimi (nadarjenimi) in ostalimi dijaki dobili (eno) diskriminantno funkcijo, ki nam pove, da imajo identificirani boljši učni uspeh, izvršilne funkcije in samoregulacijo učenja. Diskriminanto funkcijo pojasnjuje tudi višji ekonomsko-socialno-kulturni status družin identificiranih nadarjenih. Z modelom hierarhične multiple regresijske analize smo pojasnili slabo tretjino variabilnosti učnega uspeha. Ugotovili smo, da višji učni uspeh dosegajo identificirani kot nadarjeni, dijaki, ki so izbrali srednjo šolo zaradi storilnostno-ciljnih razlogov, dijaki, ki v manjši meri pripisujejo vzroke za učni uspeh sreči, in dijaki, ki imajo višje rezultate na lestvicah IS in MSLQ. Sklenemo lahko, da izvršilne funkcije in samoregulacija učenja delujejo kot mediacijske variable med nekaterimi dejavniki učnega uspeha in samim uspehom.
Ključne besede: samoregulacija učenja, izvršilne spretnosti, učna uspešnost gimnazijcev, nadarjenost
Objavljeno: 29.11.2016; Ogledov: 863; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

10.
Izobraževalni uspeh in socialno vključevanje učencev s posebnimi potrebami v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju v Sloveniji
Blanka Kovačec, 2016, magistrsko delo

Opis: V osnovne in srednje šole se vključuje vedno več otrok, ki ima posebne potrebe. Mnogi avtorji (npr. Kavkler, Opara, Mikuš Kos), katerih ugotovitve so uporabljene, opozarjajo, da izobraževalne ustanove v Sloveniji na spremembe niso bile dobro pripravljene. Šolanje je za otroka, ki ima posebne potrebe, napornejše. Bistveno pri vključevanju je, da učenec občuti pripadnost, da ima uspešne socialne interakcije s sovrstniki. Odločba mu omogoča določene prilagoditve, s pomočjo katerih dosega zahtevane standarde znanja, hkrati pa lahko negativno vpliva na socialne interakcije s strani vrstnikov. V teoretičnem delu magistrskega dela je podrobneje opredeljena kategorija otrok, ki imajo posebne potrebe, opisan je razvoj vzgoje in izobraževanja zanje po svetu in doma, vključeni so podatki o njihovem številu v Sloveniji, navedene so temeljne zakonske podlage za njihovo ustrezno vključevanje v šole, opisano je, kako poteka izobraževanje zanje. Empirični del vključuje analizo informacij in ugotovitev iz intervjujev z učenci in dijaki, ki imajo posebne potrebe, ter iz anketiranja njihovih vrstnikov, učiteljev in spremljevalk. Problematika je tako osvetljena z več zornih kotov. Pridobljeni so podatki o izvajanju dodatne strokovne pomoči in prilagoditvah ter stališčih do obojega. Preverjena je ne le učna uspešnost, ampak tudi njihova socialna vključenost. Vsi intervjuvani učenci so uspešno zaključili razred v prejšnjem šolskem letu in se večinoma uspešno vključujejo v skupine sovrstnikov. Učitelji glede na dejstvo, da število učencev s posebnimi potrebami iz leta v leto narašča, opozarjajo na potrebo po dodatnem strokovnem izpolnjevanju.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, osnovne šole, srednje šole, učna uspešnost, socialna vključenost (integracija)
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1529; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1001,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici