| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 143
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki učnega zavlačevanja pri srednješolcih
Katja Jeseničnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Osrednji konstrukt raziskave predstavlja učno zavlačevanje, ki je v slovenskem srednješolskem okolju redko preučevan pojav. Učno zavlačevanje, ki za posameznika prinaša neugodne posledice, smo teoretično razmejili od odlašanja ter preverili njegovo izraženost glede na spol, izobraževalni program, status nadarjenega in učno uspešnost. Preučili smo, v kolikšni meri je odlašanje izraženo glede na učno uspešnost, ter kako se povezuje s konstruktom splošnega zadovoljstva z življenjem. Preverili smo povezanost učnega zavlačevanja z merami subjektivnega blagostanja, učnega samooviranja, učne samopodobe in racionalnih učnih prepričanj. V raziskavi je sodelovalo 279 dijakov treh srednjih šol s štiriletnim programom izobraževanja. Merski pripomoček je vseboval sedem različnih lestvic in vprašalnikov, ki so jih dijaki izpolnili na način papir-svinčnik. Rezultati so pokazali, da dijakinje v primerjavi z dijaki ob učnem zavlačevanju doživljajo več neugodja. Učno bolj uspešni dijaki so v primerjavi z manj uspešnimi pri sebi zaznavali manj učnega zavlačevanja, v večji meri so preferirali časovni pritisk in upoštevali dogovorjene roke. Omenjeni dimenziji odlašanja – preferenca časovnega pritiska in upoštevanje rokov – sta se pozitivno povezovali s splošnim zadovoljstvom z življenjem. Učno zavlačevanje se je negativno povezovalo s splošnim zadovoljstvom z življenjem, pozitivnim afektom, učno samopodobo in racionalnimi učnimi prepričanji, pozitivno pa z negativnim afektom in učnim samooviranjem. K napovedovanju pojava učnega zavlačevanja je najmočneje prispevalo učno samooviranje, sledili pa so mu negativni afekt, pozitivni afekt ter učna samopodoba.
Ključne besede: učno zavlačevanje, odlašanje, subjektivno blagostanje, učno samooviranje, učna samopodoba
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
Struktura in organizacija dodatne strokovne pomoči v tretji triadi osnovne šole
Katja Munda, 2021, magistrsko delo

Opis: Dodatna strokovna pomoč in prilagoditve sta temeljni sestavini izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v večinskih šolah. Za uspešno delovanje in napredovanje potrebujejo otroci s posebnimi potrebami podporo v obliki dodatne strokovne pomoči in prilagoditev skozi celotno osnovno šolo. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili pojma integracija in inkluzija ter zajeli klasifikacijo in identifikacijo otrok s posebnimi potrebami. Največji poudarek smo namenili predstavitvi koncepta inkluzivnega izobraževanja v Sloveniji ter predstavitvi podpore otrokom s posebnimi potrebami v večinskih šolah v obliki DSP in prilagoditev. V empiričnem delu smo se osredotočili na izvajanje DSP v tretji triadi osnovne šole. Na podlagi podatkov iz odločb smo želeli ugotoviti, kako komisija za usmerjanje dodeljuje ure DSP, z anketnima vprašalnikoma pa smo želeli proučiti, kakšen pogled imajo izvajalci DSP na izvajanje, strukturo in organizacijo ter na učinkovitost DSP v tretji triadi osnovne šole. Zanimala so nas tudi njihova mnenja in stališča o izvajanju DSP. Pri tem smo bili pozorni tudi na razlike glede na izobrazbeni profil in delovne izkušnje anketirancev. V sklepnem delu magistrske naloge smo predstavili ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo rezultatov iz odločb in anketnih vprašalnikov ter z interpretacijo rezultatov.
Ključne besede: inkluzija, dodatna strokovna pomoč, premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, učna pomoč, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 126; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Različne reprezentacije celih števil v osnovni šoli
Anja Gorčan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljene težave, s katerimi se soočajo učenci pri obravnavi množice celih števil in računskih operacij v tej množici. Za poglobljeno razumevanje konceptov pri učencih in učinkovito razlago snovi s strani učiteljev je ključna uporaba različnih reprezentacij. Te predstavljajo vez med konteksti in simboli. Magistrsko delo ponuja pregled pristopov za poučevanje celih števil v osnovni šoli in izpostavi njihove prednosti in slabosti ter uporabnost pri različnih računskih operacijah. Opravljen je pregled prisotnosti reprezentacij v domačih in tujih gradivih, na osnovi katerega so pripravljena učna gradiva za utrjevanje in poglabljanje snovi množice celih števil. Gradiva temeljijo na pestrosti in raznovrstnosti reprezentacij. Učinkovitost pripravljenih gradiv smo preverili na študiji primera ene učenke. Rezultati so pokazali, da je pestrost uporabe reprezentacij do določene mere pripomogla k razumevanju snovi in je bila učenki všeč.
Ključne besede: cela števila, reprezentacije, model nevtralizacije, učna gradiva
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 98; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

4.
Vpliv moči organizacijske kulture na proces notranjega razvijanja znanja
Nataša Pivec, 2020, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na moč organizacijske kulture, vrednote zaposlenih, proces razvijanja znanja in informacijska učna središča kot eno izmed oblik notranjega razvijanja znanja. Raziskali smo vpliv moči organizacijske kulture na posamezne faze procesa razvijanja znanja in vzpostavljanja informacijskih učnih središč ter vpliv vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja. Doktorsko disertacijo smo razdelili na teoretični in empirični del. Na podlagi opravljene empirične raziskave med slovenskimi srednjimi in velikimi organizacijami, smo prišli do ugotovitev, da glede na tip moči organizacijske kulture prevladuje močna kultura, ki je povezana z značilnostmi lastniške strukture in pravnoorganizacijskih oblik obravnavanih organizacij. Prav tako smo potrdili, da obstaja vpliv moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na posamezne faze procesa razvijanja znanja ter da med močjo organizacijske kulture in vzpostavljanjem informacijskih učnih središč ostaja pozitivna linearna povezanost. Sinteza teoretičnih in empiričnih spoznanj nam je omogočila zasnovo celovitega modela vpliva moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja ter vzpostavljanja in delovanja informacijskih učnih središč.
Ključne besede: Organizacijska kultura, vrednote, moč organizacijske kulture, management znanja, proces razvijanja znanja, informacijska učna središča.
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 137; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (8,22 MB)

5.
Priročnik uvodnih učnih motivacij na podlagi motiviranosti učencev in učenk 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku slovenščine
Vito Lavrenčič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Teoretični del je skupek spoznanj iz že objavljene literature, ki se navezuje na pojem motivacija, v nadaljevanju pa natančneje tudi na učno motivacijo. Pojem smo raziskovali skozi lupo obveznega šolskega predmeta slovenščina, s posebnim poudarkom na raznolikih tipologijah motivacij pri pouku slovenščine, ki so jih zasnovali številni raziskovalci na tem področju. V empiričnem delu smo teoretična spoznanja raziskali še v praksi. Med učenci in učenkami 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja smo izvedli anketo, v raziskavi pa nas je zanimal predvsem njihov odnos do predmeta slovenščina, priljubljenost glede na ostale predmete, motiviranost s strani učiteljev in učiteljic, ocena njihovega sodelovanja pri pouku, bolj in manj priljubljeno področje, najbolj in najmanj priljubljena poglavja iz učnega načrta ter njihov pogled na izobraževanje in motiviranost pri pouku na daljavo. Želeli smo ugotoviti tudi to, kako so bile učencem in učenkam najljubše in najmanj ljube snovi predstavljene v obliki uvodne motivacije (če je ta sploh bila izvedena), zakaj so izbrali prav ta poglavja, hkrati pa smo jim želeli dati tudi možnost, da sami podajo predloge, kako določeno poglavje izboljšati v smislu podajanja snovi in jo narediti bolj zanimivo. Posamezna vprašanja iz anketnega vprašalnika smo predstavili v obliki analize pridobljenih podatkov tako v tabelaričnem zapisu kot v obliki grafov, spodaj pa podali še pisno interpretacijo. Pri nekaterih vprašanjih smo upoštevali tudi spremenljivke (spol, razred, zaključni uspeh v prejšnjem šolskem letu in zaključna ocena pri slovenščini v prejšnjem šolskem letu). Raziskava je pokazala, da je učencem in učenkam slovenščina glede na ostale predmete po priljubljenosti nekje na sredi, kar pomeni, da ni najbolj priljubljena, pa tudi ne najmanj. Slovenščina je najbolj ljuba učencem in učenkam z višjim končnim uspehom v prejšnjem šolskem letu pri tem predmetu, medtem ko bistveno manj tistim z nižjim uspehom. Učenci in učenke se v največji meri strinjajo, da je slovenščina zanimiva zaradi dobrega načina poučevanja učiteljev in učiteljic, medtem ko jim je zanimiva snov med najmanj ljubimi razlogi. Bistveno več učencev in učenk ima raje področje književnosti kot jezika/slovnice. Dobra polovica anketiranih učencev in učenk sodeluje zmeraj, kar pomeni vsako uro. Za učenje slovenščine jih motivirajo predvsem zunanji dejavniki, kot so starši, učitelji in učiteljice, dobra ocena, nagrada. Veliko učencev se strinja, da jih učitelji in učiteljice dobro motivirajo, najmanj učencev meni, da jih učitelji sploh ne motivirajo. Ob zapisu njim najljubših snovi pri predmetu slovenščina so v največji meri napisali, da je to zato, ker se jim te snovi ni težko naučiti, hkrati pa jih v to snov učitelji in učiteljice največkrat uvedejo s pomočjo metode zgodbice. Pri izboru najmanj zanimivih snovi so se strinjali, da jih tematika sploh ne zanima, so pa bile te snovi največkrat podane brez prave uvodne motivacije. Učenci in učenke so se v dobri polovici primerov strinjali, da jih učitelji in učiteljice tudi na daljavo dobro motivirajo, vseeno pa bi jim bil ljubši pouk v šoli. V drugem poglavju empiričnega dela smo na podlagi pridobljenih podatkov iz ankete (8. vprašanje) ustvarili priročnik 10 uvodnih učnih motivacij, največ na področju, ki so ga učenci izbrali za manj ljubega, t.j. jezik/slovnica, 8, dodani pa sta še 2 uvodni motivaciji s področja književnosti. Upoštevali smo pogostost pojavnosti zapisa najmanj priljubljenih snovi, hkrati pa tudi predloge učencev in učenk za izboljšanje. V priročniku je uporabljenih več različnih idej in metod za uvod v obravnavo 10 snovi, ki lahko služijo kot pomoč učiteljem in učiteljicam pri njihovem delu.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, tipologije učnih motivacij, predmet slovenščina, motiviranost učencev, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, uvodna učna motivacija
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

6.
Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot dodatna učna pomoč
Aleš Škrobar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot učna pomoč smo v teoretičnem delu na podlagi domače in tuje literature predstavili teoretična izhodišča na področjih jezika in govora. Opredelili smo področje migracij in vključevanja otrok migrantov v slovenski šolski sistem. Pri tem smo pregledali tudi zakonsko podlago in usmeritve na tem področju. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu magistrskega dela smo predstavili potek štirinajstmesečne raziskave. Raziskavo smo uredili v kronološkem zaporedju, z opisi srečanj, prepisi pogovorov in fotografijami izdelkov in delovnih gradiv. Sproti smo analizirali dečkov napredek pri razvijanju besedišča, razumevanju, oblikovanju stavkov in razvijanju pisnih ter bralnih sposobnosti. Skozi potek raziskave smo ugotovili, da je deček na vseh omenjenih področjih zelo napredoval. Največjo efektivnost pa so pokazale aktivnosti, ki so bile povezane s praktičnim delom ali z dečkovimi osebnimi izkušnjami in življenjem. Ugotovili smo, da boljše znanje jezika pomaga pri hitrejšem in efektivnejšem vključevanju v novo socialno okolje. Hkrati pa smo opazili, da je v slovenskem šolskem sistemu pri integraciji otrok tujcev v novo okolje premalo pozornosti posvečeno pridobivanju jezika tega okolja.
Ključne besede: otroci tujci, učna pomoč, slovenščina kot drugi tuji jezik, učna pomoč tujcu, otroci migranti
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 186; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

7.
IZKUSTVENO PRIDOBIVANJE NARAVOSLOVNIH ZNANJ NA OBMOČJU OBČINE LOVRENC NA POHORJU
Alenka Kasjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Narava, ki nas obdaja, je neprecenljivo bogastvo, ki ga premalo cenimo. Stališča otrok do narave je zato potrebno oblikovati zgodaj, posledično je veliko vsebin v šoli namenjenih prav naravi. V diplomskem delu smo zbrali dejstva in prikazali predlog izvedbe izkustvenega učenja na učni poti. Teoretični del diplomske naloge sestavljajo tri večja poglavja. V prvem smo predstavili razvojne značilnosti otrok med 7. in 11. letom, osnovna dejstva izkustvenega učenja in terenskega dela. V drugem delu predstavljamo Občino Lovrenc na Pohorju, na katero je vezana izvedba empiričnega raziskovanja in praktičnega preizkušanja. Tretji del je namenjen učnim potem. Naš namen v empiričnem delu je bil ugotoviti otrokovo poznavanje živali, rastlin, kulturnih znamenitosti Lovrenca na Pohorju in gozdnih učnih poti ter stališča otrok do gozda in gozdnih učnih poti. Na podlagi ugotovitev teoretičnega in empiričnega dela smo v praktičnem delu oblikovali predlog učne poti v Lovrencu na Pohorju. Ustreznost predloga učne poti smo preizkusili z obiskom učencev četrtega razreda OŠ Lovrenc na Pohorju, obisk analizirali ter dodali smernice za nadaljnjo uporabo.
Ključne besede: Naravoslovje, izkustveno učenje, terensko delo, učna pot, kulturne in naravne zanimivosti, Lovrenc na Pohorju.
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 186; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

8.
Odnos osnovnošolcev in srednješolcev do predmetov biologija in kemija na Koroškem
Špela Matavž, 2020, magistrsko delo

Opis: Učenje naravoslovnih vsebin, kar še posebej velja za predmeta biologija in kemija, zaradi abstraktnosti in strokovnih besed učencem/dijakom predstavlja velike težave. Razumevanje vsebine zapisanih predmetov pri napredovanju po izobraževalni vertikali za učence/dijake postane zahtevnejše. V kolikor bi učitelji v pouk vključili različne aktivne metode poučevanja, s katerimi bi povečali aktivnost učencev in dijakov, bi glede na mnenja udeležencev naše raziskave povečali interes do predmetov biologija in kemija. Pri pouku biologije bi učitelji morali v večji meri izvajati terensko delo v obliki ekskurzij ter taborov in s tem izboljšati odnos učencev/dijakov do narave. V primerjavi s klasičnim poučevanjem terensko delo motivacijsko vpliva na učence/dijake. Pri bioloških in kemijskih vsebinah si učenci/dijaki želijo več aktivnega učenja s samostojnim iskanjem podatkov, več dela v skupinah, parih ali individualnega dela. Slednje je najlažje in najučinkoviteje izvajati s pomočjo eksperimentalnega dela, ki je temeljna učna metoda pouka kemije, žal pa jo učitelji v realnosti izvajajo manj, kot bi jo lahko. Pri izvedbi poskusov in eksperimentov bi se učenci/dijaki morali čim bolj vključevati v delo, saj bi pri tem spodbujali spretnosti, veščine ter miselne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos učencev/dijakov na Slovenskem Koroškem do biologije in kemije. Želeli smo ugotoviti, ali starost in spol vplivata na odnos do obeh predmetov; kako pomembna sta predmeta biologija in kemija za anketirance, kako zahtevna se jim zdita predmeta biologija in kemija ter kakšno je njihovo mnenje o pouku biologije in kemije glede na starost in spol. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se jim predmet biologija zaradi veliko strokovnih besed zdi zahteven. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti, kljub temu pa jim je pouk biologije v zadovoljstvo. Učenci predmet biologija dojemajo kot življenjsko uporaben, saj jim znanje biologije pomaga zdravo živeti. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je predmet kemija zahteven, čeprav se anketiranci vsebine hitro naučijo. Ugotavljamo, da tudi kemija ni med priljubljenimi šolskimi predmeti, je pa zanimiv, saj anketirancem predstavlja izziv.
Ključne besede: odnos do predmetov, predmet biologija, predmet kemija, starost, spol, učenci, učenje, učna zahtevnost.
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 200; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

9.
Martinova učna pot kot medgeneracijski park v Kamnici
2020

Opis: Priročnik je nastal v okviru projekta ŠIPK z naslovom Martinova učna pot kot medgeneracijski park v Kamnici. Obravnava idejno zasnovo učne poti v Kamnici. Vključuje nabor dejavnosti, ki jih lahko udeleženci in udeleženke izvajajo na Martinovi učni poti. Načrtovana učna pot bo poudarjala aktivno učenje predšolskih otrok in učencev ter učenk Osnovne šole Kamnica izven vrtčevskih in šolskih prostorov. Martinova učna pot je zasnovana kot medgeneracijski park, zato bo namenjena tudi širši družbeni skupnosti.
Ključne besede: projekt ŠIPK, učna pot, medgeneracijski park, Kamnica, učenje
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 28
URL Povezava na datoteko

10.
Medpredmetno povezovanje športa in spoznavanja okolja na krožni učni poti na Brinjevo goro
Tjaša Jug, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Medpredmetno povezovanje športa in spoznavanja okolja na krožni učni poti na Brinjevo goro je sestavljena iz dveh delov, in sicer teoretičnega in praktičnega dela, ki se med sabo povezujeta. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi in vsebine, katerih poznavanje je nujno za nadaljnje razumevanje dela. Tako sta najprej predstavljena predmeta šport in spoznavanje okolja, v nadaljevanju pa je poudarek na medpredmetnem povezovanju in pojmu učne poti, prav tako je predstavljen pouk zunaj učilnice s poudarkom izkustvenega učenja in učinki takega načina izvajanja učenja. Na koncu teoretičnega dela smo predstavili še mesto Zreče in Brinjevo goro kot vrh zamišljene učne poti. V praktičnem delu smo načrtovali krožno učno pot na Brinjevo goro z različnimi konkretnimi aktivnostmi in postajami na tej poti, pri čemer je pri določenih aktivnostih večji poudarek na športu, pri nekaterih na spoznavanju okolja, pri določenih aktivnostih pa se ta dva predmeta med sabo prepletata in smiselno povezujeta. Vse načrtovane aktivnosti so ciljno usmerjene, primerne za učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in načrtovane na način, da so učenci čim bolj aktivni in svet spoznavajo izkustveno. Cilj magistrske naloge torej je, da učiteljem in ostalim predstavimo in ponudimo konkretno učno pot, po kateri se lahko odpravijo in hkrati usvajajo različne cilje športa in spoznavanja okolja, ob tem pa se navajajo na sodelovanje, medsebojno pomoč, strpnost in sprejemanje različnih mnenj, hkrati pa na celotni učni poti neposredno spoznavajo tudi pomen tempa in obremenitve telesa, različne naravne oblike gibanja in pomen varovanja okolja.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, šport, spoznavanje okolja, izkustveno učenje, učna pot, Brinjeva gora
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 365; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici