| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol v Sloveniji z vidika učiteljev
Valentina Čeh, Matea Tenko, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine (1.-4. razred) ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol. Teoretični del magistrske naloge sloni na preučevanju otrokovega razvoja in kako le-ta vpliva na učenje tujega jezika ter kakšna je vloga učitelja prav pri tem procesu. Pozorni morajo biti na otrokovo osebnost, njegove učne sposobnosti in motiviranost ter v skladu s tem izbrati didaktične metode in strategije dela. Cilj empiričnega dela magistrske naloge je bil raziskati razlike v delu med razrednimi in predmetnimi učitelji ter s kakšnimi težavami se soočaju pri poučevanju.
Ključne besede: učenje tujega jezika, zgodnje poučevanje angleščine, strategije in metode poučevanja, učna priprava, učbenik, problemi poučevanja.
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 504; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1014,46 KB)

2.
Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli
Ana Ferk, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli prinaša nov pogled na oblikovanje vzgojno-izobraževalnega procesa pri pouku slovenskega jezika in književnosti v srednji šoli. Ukvarjali smo se z analiziranjem že obstoječe učne priprave na projektno učno delo, ki smo jo v nadaljevanju dopolnili ter izboljšali s sodobnimi učnimi pristopi in strategijami. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo, s katero smo povzeli in oblikovali teoretična dognanja o novejših pristopih k učenju ter o projektnem učnem delu. Praktični del omenjenega magistrskega dela sprva prinaša razčlembo učne priprave na projektno učno delo pri pouku književnosti, ki smo jo uresničili z metodo analize, nadalje pa se naše raziskovanje osredini okoli oblikovanja izboljšane različice učne priprave. V slednjo smo želeli vključiti spoznanja o novih pogledih na učenje in poučevanje (npr. sodelovalno, izkustveno učenje), poleg tega pa smo želeli učni proces zastaviti tako, da vključuje čim več oblik in metod dela, ki dandanes v tradicionalnem pouku niso aktualne. Posodobljeno učno pripravo smo zasnovali z metodama analize in sinteze. Posodobljena in z raznolikimi metodami dela podprta učna priprava je namenjena učiteljem, strokovnjakom, študentom pedagoških smeri in vsem, ki so vključeni v proces vzgoje in izobraževanja, da se kdaj odmaknejo od klasičnega načina poučevanja ter uporabijo razgibano in za učence zanimivo projektno učno delo.
Ključne besede: slovenščina, književnost, projektno učno delo, učna priprava, srednja šola.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 578; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

3.
Šolski vrt kot raziskovalna učilnica
Nina Levart, 2018, magistrsko delo

Opis: Z zaključnim delom smo predstavili učni vrt kot raziskovalno (geografsko) učilnico. Menimo, da je učni vrt učencem v pomoč pri razumevanju naravnogeografskih vsebin, lokalnega okolja ter pri izoblikovanju okoljskih vrednot. V njem potekajoči pouk je v veliki meri praktično, raziskovalno in medpredmetno zasnovan, s čimer se učenci učijo kompleksnega razmišljanja in učenja za življenje. Didaktično uporabnost učnih vrtov so potrdili tudi rezultati naše raziskave. Izvedli smo jo na osnovi pedagoškega eksperimenta, v katerem smo načrtovali, izvedli in ovrednotili praktični preizkus učenja na učnem vrtu z izbrano skupino učencev, ter na osnovi anketiranja učiteljev šestih vzgojno-izobraževalnih ustanov z učnim vrtom ter intervjuvanja dveh ravnateljic. Poizvedovali smo, v katere namene ga koristijo, kako pogosto, pri katerih predmetih, katere so njegove prednosti, ali se soočajo s kakšnimi težavami idr. Ugotovili smo, da sodelujoči v raziskavi prepoznavajo uporabno vrednost učnega vrta, da je pogostost njegove uporabe odvisna od predmeta, ki ga poučujejo (sodelujoči so izpostavili naravoslovne predmete) ter da so učenci pri izvajanju aktivnosti na vrtu bolj motivirani kakor v učilnici. Na primeru dobrih praks že vzpostavljenih učnih vrtov, pri katerih smo sodelovali v okviru ERM-centra FF UM, smo pripravili napotke za načrtovanje in vzdrževanje učnih vrtov. Zasnovali smo jih po metodah permakulture. Možnosti načrtovanja in izvajanja pouka geografije na učnem vrtu smo preverili v aktualnih učnih načrtih za geografijo v osnovni šoli in na gimnaziji (splošni, klasični in ekonomski). Na osnovi izbranih učnih ciljev smo ob upoštevanju medpredmetnih korelacij izbrali tiste učne metode, za katere menimo, da so za učenje na vrtu najustreznejše in na podlagi tega oblikovali primere učnih aktivnosti. Vključili smo naslednje učne metode: učni eksperiment, demonstracijo, analizo, »brainstorming« (možganska nevihta) in učni razgovor. S pedagoškim eksperimentom smo načrtovano učno delo tudi izvedli in ga s samorefleksijo v praksi preverili na učnem vrtu OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Ključne besede: šolski vrt, učilnica v naravi, geografija, medpredmetne povezave, učna priprava, metode geografskega raziskovalnega dela, permakultura.
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 888; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

4.
Diferenciacija pri poučevanju naravoslovja v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Darja Skribe-Dimec, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Vsi se zavedamo, da so med učenci razlike v njihovem znanju in tudi v sposobnostih oziroma spretnostih in stališčih. Zanimalo nas je, ali se te razlike upoštevajo pri načrtovanju in izvajanju pouka začetnega naravoslovja. Dokaze za diferenciacijo smo iskali v učnih načrtih za pouk naravoslovja na razredni stopnji, v učbenikih za pouk naravoslovja na razredni stopnji ter v pojmovanjih in ravnanjih študentov, bodočih učiteljev razrednega pouka. Ugotavljamo, da se razlik med učenci jasno zavedajo slovenski načrtovalci pouka, saj so v učnih načrtih posebej opredelili »minimalne« in »temeljne standarde znanja«. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se tudi večina študentov zaveda razlik v znanju učencev. Analiza učnih priprav, ki so jih napisali študenti, pa je pokazala velike pomanjkljivosti pri udejanjanju diferenciacije pri pouku naravoslovja. Praviloma več kot 90 % priprav, ki jih študenti napišejo na začetku izobraževanja pri didaktiki naravoslovja, ne vključuje niti kvantitativne niti kvalitativne diferenciacije. Ugotovili smo, da se ob koncu izobraževanja pojmovanje diferenciacije udejanja v elementih konstruktivistične teorije učenja. Z analizo različnih učbenikov in delovnih zvezkov smo ugotavljali, kako o diferenciaciji razmišljajo avtorji učbenikov. Izkazalo se je, da večina učnih gradiv ne vključuje elementov diferenciacije.
Ključne besede: diferenciacija, naravoslovje, učna priprava, konstruktivistični način poučevanja, učbenik, učna diferenciacija, poučevanje, učni načrti, učitelji, osnovne šole
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 894; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (711,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
KOMPETENCE IN LASTNOSTI DOBREGA UČITELJA SLOVENŠČINE
Klara Reš, 2016, magistrsko delo

Opis: V družbi in času, kjer živimo, je pomembno, da je posameznik samostojna osebnost, zmožna kritičnega razmišljanja in razumevanja drugih. Človek pa za svoj razvoj potrebuje ob sebi ljudi, ki ga znajo usmerjati, mu svetovati, ga vzgajati. Učitelj je tisti, ki spremlja razvoj posameznika, ki njegov napredek ocenjuje in ga venomer nadgrajuje. V teoretičnem delu magistrskega dela predstavljamo teorijo lastnosti in kompetenc dobrega učitelja slovenščine. Učitelj slovenščine svoje učence uči izražanja, sporočanja, predstavljanja, to pa je življenjskega pomena. Slovenščina je naš materni jezik in jezik, s katerim izražamo svoje občutke, jezo, veselje, žalost, in ravno zato ima učitelj slovenščine pomembno vlogo v življenju posameznika. Pouk slovenščine je zagotovo bolj kvalitetnejši, če ga izvaja dober učitelj, ki je pozitivno naravnan in spodbuja razvoj svojih učencev.
Ključne besede: učitelj, lastnosti, kompetence, slovenščina, učna priprava, pouk slovenščine
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 1678; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (901,50 KB)

6.
PROJEKTNI DNEVI KOT IZHODIŠČE MEDPREDMETNEGA POVEZOVANJA V OSNOVNI ŠOLI
Špela Drevenšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Klasičen način pouka je (na srečo) skoraj pozabljen in opuščen. Učenci imajo različne zmožnosti, interese, navade, tako da klasično delo skoraj ni mogoče, saj bi z njim zavirali razvoj posameznikov. Medpredmetno povezovanje predvideva že Učni načrt (2011), zato se ga je še toliko bolj smiselno lotiti. V magistrskem delu predstavljamo teorijo medpredmetnega povezovanja in projektnega dela v osnovni šoli. Pri projektnem delu se osredotočamo na projektne dni v osnovnih šolah, saj nam to predstavlja izhodišče za empirični del – teoretični osnutek za projektne dni na domači osnovni šoli. Natančna analiza medpredmetnega povezovanja in projektnega dela predstavlja temelj za empirični del, kjer predstavimo lastno učno pripravo za projektne dni. Pokazati želimo, da se lahko v sklopu dobro zastavljenega projekta oziroma projektnega dela povežejo družboslovni, naravoslovni, tehnični učni predmeti ter tudi šport in kultura. Prikazan je primer projekta, v sklopu katerega je ogromno medpredmetnega povezovanja. Ker je naše predmetno področje slovenščina, veliko zadolžitev pripišemo predmetnemu učitelju slovenščine. Učna priprava za projektne dni za učence 7., 8., in 9. razreda v uvodnem delu vsebuje osnovne podatke, ki jih mora vsebovati vsaka učna priprava. Sledijo podatki o učnih predmetih, ki so v projektne dni vključeni. Predstavljeni so cilji, ki jih pri posameznem predmetu želimo doseči, učne metode in oblike dela, učni pripomočki ter sredstva. Kot je značilno za vse učne priprave, so predvideni ter predstavljeni tudi vsebina, preverjanje in ocenjevanje.
Ključne besede: projektno delo, projektni pouk, projektni dnevi, medpredmetno povezovanje, učna priprava, slovenščina
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1260; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (947,35 KB)

7.
KULTURNI DAN V DRUGEM RAZREDU - POTOVANJE OKOLI SVETA
Manuela Soršak, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kulturni dan v drugem razredu – potovanje okoli sveta je sestavljeno iz treh delov, teoretičnega, praktičnega in empiričnega. V teoretičnem delu uvodoma predstavljamo dneve dejavnosti, njihove cilje, načrtovanje in organizacijo. Temu sledi opredelitev predmeta spoznavanje okolja ter pregled učnega načrta ter potrjenih učbenikov za predmet spoznavanje okolja, in sicer s stališča kulturnih dni, kjer pridemo do ugotovitev, da predlogi izpeljav kulturnih dni v pregledanem niso navedeni. V praktičnem delu diplomske naloge predstavljamo učno pripravo, izvedbo in vrednotenje kulturnega dne, ki smo ga izpeljali in ki zadošča vsem teoretičnim zahtevam sodobnega pouka. Kulturni dan smo izvedli na Osnovni šoli Rače, sodelovalo pa je 34 učencev drugih razredov. Potek kulturnega dne je dokumentiran tudi s fotografijami. V zadnjem, empiričnem delu diplomske naloge prikazujemo izsledke raziskave, ki smo jo izvedli med učenci pred in po izvedbi kulturnega dne. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je znanje učencev po izvedbi kulturnega dne bistveno boljše, kar lahko tudi potrdimo.
Ključne besede: dnevi dejavnosti, predmet spoznavanje okolja, kulturni dan, učna priprava, raziskava
Objavljeno: 06.11.2013; Ogledov: 1382; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

8.
Drama v razredu - Dramatizacija besedil v njižjih razredih OŠ
Petra Hribernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je s pomočjo literature predstaviti prednosti drame v razrednih aktivnostih pri pouku tujega jezika in podati primer učne priprave, v katero so vključene različne igre, aktivnosti in tehnike, ki temeljijo na drami. Pri dramatizaciji besedil se učenci tujega jezika učijo znotraj konteksta in ne le v obliki pravil in seznamov besed (jezik je lahko včasih postavljen na stranski tir; učenci se ga naučijo »mimogrede«, ob igri). Ob drami razvijajo tudi socialne spretnosti, saj dialogi temeljijo na verbalni, kot tudi neverbalni komunikaciji. Še ena od prednosti dramatizacije besedil je v razvijanju več inteligenc (timsko delo razvija interpersonalno inteligenco, verbalna komunikacija razvija lingvistično inteligenco, koordinacija gibov spodbuja gibalno inteligenco, glasbena inteligenca se razvija skozi petje, itn.). Poleg tega spodbuja kreativnost in fleksibilnost učencev, kot tudi učiteljev. V sodobnih učbenikih je dramatizacija do neke mere že zajeta, vendar ni razloga, da učitelji ne bi v svoje ure vključevali še več drame, če opazijo, da imajo učenci te vaje radi.
Ključne besede: dramatizacija, učna priprava, mlajši učenci, dramske vaje in aktivnosti, teorija o več inteligencah
Objavljeno: 10.03.2010; Ogledov: 3391; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (399,40 KB)

9.
NADARJENI UČENCI PRI POUKU ZGODOVINE
Tadeja Jurak, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila nadarjene učence, še posebno pozornost sem posvetila nadarjenim učencem pri pouku zgodovine. Predstavila sem značilnosti nadarjenih učencev pri pouku zgodovine, učiteljevo delo z nadarjenimi učenci, kako naj starši sodelujejo s šolo, itd. Definicija, kaj pomeni biti nadarjen, je ponavadi zavezujoča in povzroča zmedo. Če si vzamemo nekaj časa in se pomudimo pri gorah natisnjenega gradiva na to temo, bomo verjetno presenečeni ali celo zmedeni zaradi množice izrazov, ki se uporabljajo za označevanje nadarjenih otrok. Toda definicija izrazov, kot sta »nadarjen« in »talentiran«, je izredno pomembna in presenetljivo zapletena. Mnogi o nadarjenosti in talentih še vedno govorijo, kot bi šlo za nek sindrom ali zbirko prepoznavnih značilnosti. Ne samo starši, tudi učitelji težko prepoznajo nadarjene učence. V svojem diplomskem delu sem predstavila svoj primer iz učne priprave in letne delovne priprave za nadarjene pri pouku zgodovine. Predstavila sem tudi druge učne metode za nadarjene pri pouku zgodovine. Menim, da bi tako starši kot tudi učitelji, morali vedeti več o nadarjenosti. Le tako, bi nadarjene učence lažje in hitreje prepoznali.
Ključne besede: nadarjeni učenci, nadarjenost, učna priprava, učne metode, nadarjen otrok
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3205; Prenosov: 557
.pdf Celotno besedilo (852,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici